Lovro Pintar, ustanovitelj Elektrostrojne zadruge v Sorici, z ženo in otroki med letoma 1930 in 1935. Fotografijo hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.

Soričani za zgled (3)

V Sorici že sto let elektrika

Decembra 1914 je začel poskusno obratovati prvi agregat hidroelektrarne Završnica, 25. februarja 1915 je prvič stekel tok v električne daljnovode iz hidroelektrarne Završnica pri Žirovnici. Tako je Elektrostrojna zadruga Sorica za skoraj tri leta prehitela Kranjske deželne elektrarne.

Zadružna elektrarna, zasluga Lovra Pintarja

Za elektriko se je najprej navdušil soriški poštar Lovro Pintar, ko je poslušal pogovore Janeza Evangelista Kreka s Soričani. Svetoval jim je veliko koristnih stvari, že prej so ustanovili hranilnico in posojilnico ter mlekarsko zadrugo. Lovru Pintarju pa ni dala miru misel o elektriki, ki da sveti in goni gospodarske stroje. V tistem času je Deželni odbor v Ljubljani snoval načrte za elektrarno v Završnici. Zamisel o elektrarni v Sorici je Pintar razjasnil zadružnemu komisarju pri deželnem odboru dr. Lovru Pogačniku. Na podlagi pismene prošnje na tehnični oddelek deželnega odbora sta inženir Gailhofer in dr. Lovro Pogačnik 7. Junija 1911 v Sorici naredila izmere. Iz Nemčije so pridobili pravila elektrostrojnih zadrug in 23. junija 1911 so jih sprejeli in ustanovili Elektrostrojno zadrugo Sorica, v katero se je vpisalo 15 članov. Zaradi posredovanja tehničnega oddelka deželnega odbora sta se 4. julija 1911 zglasila v Sorici zastopnika Tovarne turbin in vodnih napeljav Andritz pri Gradcu inženir Grunwald in A. E. G. na Dunaju inženir Srnec, poznejši ban dravske banovine. Inženir Grunwald je izračunal množino natočene vode pri nizkem stanju in padcu 31 metrov na 70 litrov na sekundo. Inženir Srnec je ob katastrski mapi na terenu ugotovil potek daljnovoda. Deželni odbor je kmalu zatem razpisal natečaj za prevzem del. 21. avgusta 1911 je bila podpisana pogodba o nabavi strojev in materiala ter gradnji in napeljavah. Hidromehanični del, to je Francisovo turbino in gradnjo cevovoda je prevzela tvrdka Andritz za 4899 kron, električni del, to je postavitev dinama, stikalnice, regulatorja napetosti in napeljavo vodov pa A. E. G. Union za 8319 kron. Za gradnjo stavbe, betonskega kanala in rezervoarja so dobili stavbnega mojstra Petra Bevka iz Cerknega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 5. julij 2021 / 13:00

Policisti iskali lastnike pobegle papige

Možje v modrem so v torek zjutraj na Trati opazili pobeglo papigo, »prijeli« pa so jo na Grencu.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...