Štirje veliki v času in prostoru

Izšla je monografija Slovenski impresionisti avtorice dr. Beti Žerovc. Drugačen pogled na veliko četverico.

Na vprašanje, ali pozna kakšnega slovenskega slikarja, bi povprečen Slovenec nedvomno imenoval enega izmed štirih impresionistov: Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena ali Matija Jamo. Naslov monografije Slovenski impresionisti, ki je prejšnji teden izšla pri Založbi Mladinska knjiga, je torej preprost in hkrati pomenljiv. Na vsak način gre za zlato dobo slovenskega slikarstva, zgoraj zapisani štirje slikarji pa so s svojim delovanjem tudi ključno prispevali h kulturnemu opredeljevanju Slovencev kot samostojne narodne skupnosti.

Strokoven pogled je avtorica, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc, oplemenitila s svežim pristopom k slovenskemu umetniškemu fenomenu. To je knjiga z lepimi fotografijami, v njej je skoraj 200 reprodukcij, ki so jih pripravili v sodelovanju tako s slovenskimi galerijami in muzeji kot z zasebnimi lastniki doma in v tujini, hkrati pa jo odlikuje nov, nekoliko drugačen pogled na slovenski impresionizem. »Ko sem se lotila pisanja, sem pred očmi imela gimnazijskega maturanta, torej nekoga, ki bo knjigo gledal in hotel o tem obdobju prebrati kaj več,« je povedala Žerovčeva in dodala: »Predvsem me je zanimal kontekst, v katerem so slikarji ustvarjali, kdo je vplival na njih, kje so iskali trg za svoja dela, zakaj so bili tako pomembni za slovenski prostor …«

Na zanimiv način so prikazane osebne zgodbe, živ­ljenjepisi in razlage umetniških del štirih impresionistov od njihovega študija in formiranja v Münchnu, preko konteksta modernističnega slikarstva v kontekstu avstrijske province, do umetniškega delovanja v mladi jugoslovanski državi. Knjiga prinaša vizualno zadovoljstvo, hkrati pa je en sam bralski užitek.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 21. november 2011 / 07:00

Kamnito gnezdo nad čarobno reko

Prvič sem zagledala Počitelj v vročih julijskih dneh proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Mestece, 30 km južno od Mostarja, ki diha v dveh arhitekturnih slogih, sredozemskem in osman...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:45

Sušeča se lipa je ogrožala varnost v prometu

Gozd - Martuljek – Lipa na domačiji Dejana Kersnika v Gozdu - Martuljku (pri Spodnjih Zimah) je bila stara več kot sto let, vendar se je že pred leti začela sušiti, veje so še zlasti v vetrovnem vr...

Zanimivosti / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:37

Na Čemšenik tudi po razgled

Dom na Čemšeniku zaradi svoje lege ob gozdu velja za takšnega brez razgledov. Ljubitelji lepih razgledov pa pridejo na svoj račun, če se povzpnejo še malce višje in se podajo po Panoramski poti pod Ja...

Zanimivosti / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:29

Plete z ljubeznijo, piše tudi poezijo in prozo

Kar nekaj časa je trajalo, da je Cvetka Jug spletla prve dokolenke za gorenjski folklorni kostum na en mah, če se izrazimo malce pesniško; ali pa rečemo: od začetka do konca, ne da bi morala na koncu...

Nasveti / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:21

Ajdov kruh z orehi

Če je včasih ajda veljala predvsem kot živilo revežev, je danes zaradi svoje izjemne hranilne vrednosti vse bolj cenjena. Ni le zdrava, temveč tudi nadvse okusna. Res nam svež ajdov kruh z orehi po...

Izleti GG / četrtek, 13. avgust 2020 / 23:20

Vila z okusom (4)

Znameniti šefov kruh kuharskega mojstra Grega Rozmana, ki je že kakšni dve leti chef brdske kulinarike, sedaj lahko okušate tudi v Vili Bled. Posebnost kruha je, da je pečen v olivnem olju...