Štirje veliki v času in prostoru

Izšla je monografija Slovenski impresionisti avtorice dr. Beti Žerovc. Drugačen pogled na veliko četverico.

Na vprašanje, ali pozna kakšnega slovenskega slikarja, bi povprečen Slovenec nedvomno imenoval enega izmed štirih impresionistov: Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena ali Matija Jamo. Naslov monografije Slovenski impresionisti, ki je prejšnji teden izšla pri Založbi Mladinska knjiga, je torej preprost in hkrati pomenljiv. Na vsak način gre za zlato dobo slovenskega slikarstva, zgoraj zapisani štirje slikarji pa so s svojim delovanjem tudi ključno prispevali h kulturnemu opredeljevanju Slovencev kot samostojne narodne skupnosti.

Strokoven pogled je avtorica, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc, oplemenitila s svežim pristopom k slovenskemu umetniškemu fenomenu. To je knjiga z lepimi fotografijami, v njej je skoraj 200 reprodukcij, ki so jih pripravili v sodelovanju tako s slovenskimi galerijami in muzeji kot z zasebnimi lastniki doma in v tujini, hkrati pa jo odlikuje nov, nekoliko drugačen pogled na slovenski impresionizem. »Ko sem se lotila pisanja, sem pred očmi imela gimnazijskega maturanta, torej nekoga, ki bo knjigo gledal in hotel o tem obdobju prebrati kaj več,« je povedala Žerovčeva in dodala: »Predvsem me je zanimal kontekst, v katerem so slikarji ustvarjali, kdo je vplival na njih, kje so iskali trg za svoja dela, zakaj so bili tako pomembni za slovenski prostor …«

Na zanimiv način so prikazane osebne zgodbe, živ­ljenjepisi in razlage umetniških del štirih impresionistov od njihovega študija in formiranja v Münchnu, preko konteksta modernističnega slikarstva v kontekstu avstrijske province, do umetniškega delovanja v mladi jugoslovanski državi. Knjiga prinaša vizualno zadovoljstvo, hkrati pa je en sam bralski užitek.