Pet let po hudih poplavah

Ta teden je minilo pet let, odkar so katastrofalne poplave razdejale Železnike in povzročile škodo tudi v Kropi, Bohinju, Tržiču, Kamniku ... Kako je tem krajem uspelo odpraviti posledice poplav in kaj so storili za prihodnjo varnost pred vodnimi ujmami?

Železniki – Neurje 18. septembra 2007 je najbolj prizadelo Železnike, tam so bile tudi človeške žrtve, narasla Selška Sora je poškodovala infrastrukturo, več javnih in zasebnih stavb, zemeljski plazovi pa so grozili še dolgo potem.

Nekateri še vedno niso sanirani, po načrtih bi morali biti do konca leta, a se to zamika v prihodnje leto. »Z ureditvijo še zadnjih plazov bo v celoti končana sanacija po poplavah iz leta 2007, za sedaj pa lahko rečem, da je 90-odstotno realiziran program vlade, sprejet v začetku leta 2008,« ocenjuje Mihael Prevc, v času katastrofalnih poplav župan občine Železniki, sedaj pa poslanec državnega zbora. »V sklopu sanacije vodotokov je bilo zgrajenih več zaplavnih pregrad, kar je deloma že prispevalo k manjši poplavni ogroženosti Železnikov, povsem varni pa še vedno niso. Menim, da bi morali čim prej sprejeti državni prostorski načrt in ga začeti izvajati. Poplavna varnost bo občutno izboljšana že z ureditvijo Dermotovega jezu v prvi fazi, dokončno pa z grad­njo zadrževalnika nad Železniki.«

Na potrebo po čimprejšnjem sprejetju in izvedbi državnega prostorskega načrta za poplavno varnost Železnikov, ki je bil v začetku leta že v javni obravnavi, opozarja tudi sedanji župan Železnikov Anton Luznar. Načrt obsega gradnjo obvozne ceste, ki bi se izognila staremu delu Železnikov, sanacijo struge Selške Sore s prestavitvijo Dermotovega jezu in zadrževalnik pod Sušo, ki bi nadzorovano spuščal narasle vode po strugi Sore. Za vse bi država potrebovala 30 milijonov evrov, za kar namerava kandidirati za evropski denar. Zadrževalniku pod Sušo, ki mu sedanji župan pripisuje največjo vlogo pri prihodnji poplavni varnosti, pa nasprotujejo krajani Zalega Loga. »Krajani so menili, da bi za poplavno varnost zadoščale že zaplavne pregrade na pritokih in hudournikih. Država je ob sanaciji vodotokov za ta namen porabila več kot dva milijona evrov. Toda problem nastaja, ker se pregrade na čistijo, čeprav je za ta namen podeljena koncesija. Država pa za vzdrževanje ne zagotavlja denarja in ko ljudje to vidijo, izgubljajo zaupanje,« je povedal Anton Luznar.

Kropa: popoplavna obnova končana

V Kropi je odprava posledic vodne ujme v glavnem končana. Začeli so sanacijo kanalizacijskih vodov, obnovo opornih zidov in brežin ter sanacijo Koruznega mostu. Most, ki so ga na mestu starega postavili kmalu po poplavah, še vedno velja za začasnega, a v kraju verjamejo, da je tokrat postavljen dovolj visoko, da se ne bo ponovila zgodba izpred petih let. Prav tako je bilo v času po ujmi v Kropi obnovljenih 18 v poplavah poškodovanih kulturnih spomenikov. S sredstvi države je bila obnovljena večina v vodni ujmi poškodovanih fasad stanovanjskih stavb v starem delu Krope. Občina Radovljica sicer načrtuje nadaljnjo obnovo kraja z izgradnjo čistilne naprave, kanalizacije in vodovoda, za kar bi potrebovala kar okoli 7 milijonov evrov. Najtežji zalogaj pa bo sanacija plazu pod cerkvijo, kjer opravljene geomehanske raziskave kažejo na zelo neugodno stanje. Kot so povedali na občinski upravi v Radovljici, bo v kratkem naročena dopolnitev geomehanskega poročila, nato pa bodo opredelili možne rešitve, pri čemer seveda upajo na finančno pomoč države.

Bohinj: urejanje vodotokov še ni končano

Poplave so pred petimi leti precej škode povzročile tudi na območju Bohinja. »Največ škode je nastalo zaradi hudourniških potokov, ki so odnašali zemljo. Na vodotokih je tako nastalo za 6,4 milijona evrov škode, skupna škoda po poplavah pa je znašala 9,7 milijona evrov,« je pojasnil podžupan Jože Sodja in dodal, da so bile poplave posledica slabega vzdrževanja nekaterih potokov v preteklosti, saj so bile struge povsem zaraščene. »Po poplavah so sanirali potoke, ki so povzročili največ škode, in sicer Ribnico, Bis­trico in Mrzli potok, samo delno pa so doslej uredili Jerečico. Strugo so očistili samo na delu, kjer je poplavljala, še vedno pa je zelo nevarna ob cesti v Soteski. Bojimo se, da bo država zaradi varčevanja sanacijo prekinila,« je opozoril Jože Sodja. Tudi nekatere druge potoke, je še opozoril Sodja, so sanirali le tam, kjer bi v primeru poplav lahko ogrozili hiše, v naravi pa bo potrebno še precej dela. Obenem bi bilo treba, je še dodal, nadaljevati z rednim vzdrževanjem strug potokov, da bi tudi v prihodnje zagotovili poplavno varnost.

Tržič: za sanacijo več kot milijon in pol evrov

»V petih letih ne moreš sanirati vsega, kar je bilo trideset let zanemarjeno. Premik je bil dosežen, na eni strani s financiranjem države, na drugi strani z odnosom uradništva do lokalne problematike. V petih letih smo v tržiške vodotoke vložili več kot milijon in pol evrov, večinoma državnega denarja, nekaj je prispevala tudi občina. Glavna gradbišča so bila na Tržiški Bistrici skozi Tržič in deloma ukrepi na potoku Mošenik. Investicije so se dotaknile tudi številnih vasi, od Jelendola, Doline, Loma do Podljubelja,« je povedal tržiški župan Borut Sajovic, ki je pohvalil sodelovanje z gorenjsko izpostavo Agencije RS za okolje. Župan je še dodal, da naj bi v prihod­njih letih prioritetno izvedli dela ob tržiškem zdravstvenem domu, kjer obstaja poplavna ogroženost, dokončali naj bi tudi sanacijo na Mošeniku. »Predvsem pa mora prevladati spoznanje, da smo za stanje na vodotokih odgovorni čisto vsi in ne samo država, občina ali krajevna skupnost. Desetletja se je na brežine potokov in rek odlagalo tisto, kar tja ne sodi. Ne kosimo ob rekah, s čimer bi povečali pretočnost, ne sekamo zadosti, predvsem je pa moje glavno sporočilo, da je spravljanje v cevi kakršnekoli vodotoke, tudi manjše, nedopustno,« je še opozoril Sajovic.

Kamnik: nevarni plazovi so sanirani

Močno deževje leta 2007 je na območju občine Kamnik najbolj prizadelo Tuhinjsko dolino in samo mesto. »Pet let po katastrofalnih poplavah je bila v celoti odpravljena škoda na cestni in komunalni infrastrukturi. Sanirani so bili zemeljski plazovi, ki so ogrožali stanovanjske objekte in ceste. Številne aktivnosti so bile izvedene tudi na vodotokih na najbolj ogroženih območjih, kot so Bistričica, Črna, Kamnik, Šmarca in Motnik. Za večjo poplavno varnost pa bo potrebno pristopiti še k sanaciji vodotokov in hudourniških pritokov predvsem na območju Tuhinjske doline, Motnika, Črne in Kamnika,« so sporočili z Občine Kamnik.