Odprta vrata Harsca

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 19. september 2012 / 06:00

Harsco Minerali je pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo obrata za predelavo bele žlindre v Acroniju. V soboto so krajanom predstavili postopke predelave žlindre in načrte podjetja.

Jesenice - Družba Harsco Minerali je prejšnji teden dobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata za predelavo bele žlindre. Tega bodo postavili na območju Acronija in kot je povedal direktor Harsco Minerali Andrej Begelj, ga bodo graditi začeli takoj, ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno. Objekt naj bi bil zgrajen v štirih mesecih, tako da bodo po sedanjih načrtih že v začetku prihodnjega leta lahko začeli predelovati belo žlindro, ki nastaja v proizvodnji jekla v Acroniju. V prvi fazi bodo predelovali le žlindro, ki bo prihajala neposredno iz proizvodnje. Acroni je namreč pridobil certifikat, da gre pri žlindri za stranski produkt v proizvodnji in ne več za odpadek. Zato za njeno predelavo ne potrebujejo okoljevarstvenega dovoljenja.

Drugače pa je z žlindro, ki se že desetletja kopiči na območju Acronija in na obrežju Save. Za predelavo te žlindre okoljevarstveno dovoljenje še čakajo, po Begljevih besedah so dokumentacijo že oddali, prav tako skušajo najti skupni jezik z okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green, ki je dobila status stranske udeleženke v postopku podelitve okoljevarstvenega dovoljenja. Ker so okoliški prebivalci zelo nezaupljivi do vsake nove dejavnosti na območju Acronija, saj jih skrbi, da se bo vpliv na že tako onesnaženo okolje še poslabšal, je Krajevna skupnost Slovenski Javornik - Koroška Bela zaprosila vodstvo družbe Harsco Minerali, da svojo dejavnost predstavi krajanom. To so storili v soboto na odlično pripravljenem dnevu odprtih vrat, ki se ga je udeležilo več kot štirideset krajanov. Najprej so jim prikazali in razložili postopek predelave črne žlindre, ki že poteka, nato pa so jih odpeljali na lokacijo, kjer bodo postavili obrat za predelavo bolj sporne bele žlindre (prah bele žlindre naj bi vseboval težke kovine, svinec, kadmij, arzen, cink). Predstavili so jim postopek predelave in poudarili, da bo šlo zgolj za mehanski postopek drobljenja in izločanja frakcij, ki so uporabne v gradbeništvu. Zatrdili so, da bo obrat protiprašno in protihrupno zaščiten in da bodo morebitno prašenje ob nakladanju žlindre preprečili s škropljenjem. Večina krajanov je bila zadovoljna z videnim in slišanim. Cveto Erman je dejal: »Bil sem pozitivno presenečen nad načrti in če bo vse potekalo tako, kot so nam predstavili, bo v redu.« Robert Sušanj pa je ohranil »kritično distanco«: »Kot nestrokovnjak lahko poslušam in sprejemam argumente vodstva podjetja, težko pa jih strokovno vrednotim. Sprašujem se, ali bosta občina in država vzpostavili primerne vzvode, da bosta nas, občane, v tem in podobnih primerih zaščitili in nam in prihodnjim generacijam zagotovili prijazno, čisto okolje.«