Pogled na Poldašnjo špica s sedla Rudni vrh

Kak`c pr` kakcu

Poldašnja špica / Jôf di Miezegnot (2087 m) - Razgledna gora na meji med Kanalsko dolino in Dunjo, s pogledom na Zajezero. Spomini in opomini na grozote prve svetovne vojne na vsakem koraku. Gora, kjer poleti kraljujejo ovce.

Zahodni Julijci, z Montažem in Višem, so priljubljen cilj gornikov. Kam pa bi se odpravili, če bi želeli čudovit razgled na Montažev greben oz. na greben Poliških Špikov? Predlagam, da obiščemo Poldašnjo špico, najvišji vrh Naborjetskih gora, ki ležijo med Kanalsko dolino in Dunjo in so bolj na sever pomaknjena gorska skupina v Zahodnih Julijcih. Zaradi lege je od tod fantastičen razgled. Poldašnja špica je najvišja v grebenu, sledijo pa Pipar in Dve špici. Slaba stran omenjene skupine je njihova krušljivost.

Skozi Rateče se zapeljemo proti Trbižu, odkoder nadaljujemo v smeri Udin po stari cesti. Kmalu zavijemo levo v vas Valbruna/Ovčja vas. Peljemo skozi vas in v križišču nadaljujemo levo v smeri doline Zajezera. Parkiramo na zadnjem parkirišču, na planini Zajezera. Ob kapelici začnemo vzpon po poti številka 611 proti Koči Grego/Rifugio Grego. Mestoma precej strma pot skozi gozd nas v eni uri pripelje do slikovite koče, s še bolj slikovitim razgledom na Montaž. Od koče se spustimo po zabetonirani cesti do sedla Rudni vrh/Sella di Somdogna. Nad sedlom je planina, kjer je agri restaurant Somdogna, do koder se povzpnemo po makadamski cesti. Od koče nadaljujemo čez travnik do gozda, kjer začnemo v zmernem vzponu pridobivati na višini. Pot sledi gozdni grapi, nato pa zavije bolj v desno in se spremeni v mulatjero, ki se v okljukih dviguje, mestoma precej strmo, a tega občutka zaradi udobno speljane poti sploh nimamo. Ko dosežemo konec gozda, nas do bivaka Gemono loči le še vzpon po travniku, kjer je erozija že naredila precej škode. Z leve strani se priključi pot s Piparja, ki pa je že nekaj let, zaradi skalnega podora, zaprta. Bivak Gemono, na višini 1946, je ličen, kamnit bivak, postavljen na ostankih vojaške utrdbe iz prve svetovne vojne. Ja, spet smo na teritoriju, kjer je divjala vojna vihra med leti 1915–1917, o čemer priča ogromno ostalin na poti proti vrhu in na grebenu. Tik preden dosežemo bivak, se usmerimo desno in se po grebenskem razu začnemo vzpenjati proti Poldašnji špici, ki jo že vidimo pred seboj. Vzpenjamo se po skrotasto travnatem terenu. Ko stojimo tik pred vršnim vzponom, predlagam, da si na glavo nataknemo čelado, saj je vršni del izrazito krušljiv. Zaradi krušljivosti terena bodimo skrajno previdni. Vzpenjamo se bolj po levi strani vršnega grebena, čeprav je možnosti za vzpon več. Po občutku. V poletnih mesecih je vrh Poldašnje špice očitno idealno stranišče za ovce, ki se sicer pasejo na gori. Do vrha smo potrebovali 2 uri in 50 minut.

Že celoten vzpon na Poldašnjo špico nam ponuja veličasten razgled, ki svoj vrhunec doseže prav na vrhu. Ko stojimo pri križu na vrhu, ki ga, vsaj trenutno, krasijo tudi budistične molilne zastavice, se nam odpre pogled od Jalovca, Mangarta, celotne Viševe skupine, grebena Poliških špikov do Montaža, Strme peči. Na severu so že Karnijske Alpe, ki se vlečejo proti vzhodu, v daljavi so Nizke in Visoke ture z Velikim Klekom. Skratka, fantazija od razgleda.

Ker je vršni greben resnično krušljiv, predlagam, da sestopimo po zahodnem grebenu, si ogledamo še nekaj ostalin prve svetovne vojne, nato pa prečimo pobočje po eni izmed mnogih prečnih poti. Pri sestopu si privoščimo malico in počitek pri ličnem bivaku Gemono. Območje, kjer so Zahodni Julijci, je bilo v času prve svetovne vojne italijanska fronta, ki sta jo sestavljali Tirolska in Soška fronta. Tirolska fronta se je začela severno od Rombona ter potekala čez Zahodne Julijce, Karnijske Alpe, Dolomite, čez Južno Tirolsko in se zaključila na prelazu Stelvio. Fronta je bila dolga več kot 450 kilometrov in je potekala na več kot 3000 metrih visokih vrhovih, po ledenikih in ozkih dolinah.

Idealno bi bilo turo zaključiti še z vzponom na Pipar, a je vezna pot že nekaj let zaprta zaradi skalnega podora in nevarna, zato od bivaka Gemono sestopimo po poti vzpona nazaj v dolino.

Nadmorska višina: 2087 m
Višinska razlika: 1083 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 4 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 21. september 2011 / 07:00

V gosteh velika Primorca

Prejšnji četrtek, na Dan priključitve Primorske k matični domovini, je bilo še posebej praznično vzdušje v novi Mestni knjižnici Kranj. V gosteh so namreč imeli dva velika tržaška umetnika, letoš...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 25. januar 2015 / 12:15

Šola, znana tudi v Sloveniji

Na zasebni Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru/St. Peter pri Šentjakobu v Rožu, ki jo že 26 let vodijo šolske sestre, so imeli pretekli teden informativni dan. Dan je bil povsem...

GG Plus / nedelja, 25. januar 2015 / 12:13

Peter Handke in Slovenci

Handke: »Odločilni osebi zame sta bila materina brata, ki sta padla v drugi svetovni vojni. Ne samo s tem, da sta, kot se skorajda evfemistično reče, padla. Materino pripovedovanje, njeno pripovedo...

Zanimivosti / nedelja, 25. januar 2015 / 12:06

Toleranca do drugačnosti

Medčloveški odnosi so v sedanji razgreti politično-ekonomski situaciji – tako na globalni kot tudi na lokalni ravni – pogosto na preizkušnji. Premoremo dovolj strpnosti do razlik in drugač...

Gospodarstvo / nedelja, 25. januar 2015 / 12:03

Državna sekretarka obiskala Meso Kamnik

Kamnik – V okviru sredinega obiska kmetijskega ministra Dejana Židana s sodelavci v osrednjeslovenski regiji je državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša obiskala tudi družbo Meso...

Gospodarstvo / nedelja, 25. januar 2015 / 12:02

Sloga ostala brez direktorja

Marijan Roblek je prejšnji teden sporazumno odstopil z mesta direktorja Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga, še naprej pa vodi Mlekop.