Danes se žirovski planinci podajajo po številnih hribih in tudi visokogorju, že prihodnje leto se bodo lahko podali na Mrzli vrh kar od doma.

Na Mrzliku raste zavetišče

Planinsko društvo Žiri po dolgih letih zbiranja dokumentov in denarja gradi novo planinsko zavetišče. Prihodnje leto bodo na Mrzliku na Mrzlem vrhu Žirovci že odprli vrata.

Žiri - »Članstvo iz leta v leto niha, kar je pogojeno tudi s tem, kar društvo ponuja. Zelo aktivni so vodniki s planinskimi izleti, podobno tudi športni plezalci, ki imajo v šoli na voljo plezalno steno, nov, dodaten magnet za nove člane pa bo planinska koča,« o pridobitvi pravi Ivan Vidmar, predsednik Planinskega društva Žiri. Novo zavetišče, ki bo žirovske planince še bolj povezalo in kot rečeno tudi povečalo druščino, leži na Mrzliku, na 970 metrih nadmorske višine, na mestu, kjer je pred leti stala starojugoslovanska karavla.

»Če bo šlo vse po načrtih, tudi vremensko, bo hiša sredi oktobra pod streho,« pravi Janez Kosmač, predsednik gospodarske komisije pri žirovskih planincih. Prva plošča je narejena, sedaj poteka zidanje sten, kmalu bo na vrsti postavitev ostrešja in strehe. Projektantske ocene so pokazale, da bo gradnja stala okoli 150 tisoč evrov, vendar imajo planinci na voljo približno devetdeset tisoč evrov. »Trdno smo prepričani, da bo to dovolj,« pravi Kosmač. Tretjino prispeva Fundacija za šport.

»Pridobivamo, kar smo že imeli in izgubili. Imeli bomo postojanko, ki bo v lasti vseh: planincev, Žirovcev in obiskovalcev, ki bodo potrebovali zavetišče in prostor za druženje, mi pa predvsem skupno interesno točko,« pove Vidmar. Pričakuje, da bo nova planinska koča pritegnila številne obiskovalce. »Odločitev o gradnji na Mrzliku je padla pred desetimi leti na občnem zboru na Javorču. Menimo, da gre za pravo izbiro, saj gre mimo slovenska planinska pot, srednjeevropska pešpot, številne kolesarske poti, ob lepih zimah bo tu lepo tudi za turne smučarje in zimsko pohodništvo,« doda Kosmač.

Gradnjo novega planinskega ali bolje rekreativnega zavetišča podpirajo tudi domačini, saj bodo z njim dobili edini družbeni objekt, ki ga bodo lahko uporabljali za druženja. Zavetišče se bo razprostiralo na dobrih sto kvadratnih metrih uporabnih površin, v kleti bodo urejene sanitarije in shrambe, v pritličju gostinska ponudba, pod streho bo približno dvajset ležišč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 9. marec 2022 / 09:23

Nogometaši Triglava začeli z zmago

Kranj – Nogometaši v Prvi ligi Telemach so odigrali tekme 25. kroga. Kalcer Radomlje je gostoval v Celju, kjer se je tekma končala brez zadetkov, Domžale pa so doma z ekipo Mure igrale 1 : 1. Tekm...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...