Danes se žirovski planinci podajajo po številnih hribih in tudi visokogorju, že prihodnje leto se bodo lahko podali na Mrzli vrh kar od doma.

Na Mrzliku raste zavetišče

Planinsko društvo Žiri po dolgih letih zbiranja dokumentov in denarja gradi novo planinsko zavetišče. Prihodnje leto bodo na Mrzliku na Mrzlem vrhu Žirovci že odprli vrata.

Žiri - »Članstvo iz leta v leto niha, kar je pogojeno tudi s tem, kar društvo ponuja. Zelo aktivni so vodniki s planinskimi izleti, podobno tudi športni plezalci, ki imajo v šoli na voljo plezalno steno, nov, dodaten magnet za nove člane pa bo planinska koča,« o pridobitvi pravi Ivan Vidmar, predsednik Planinskega društva Žiri. Novo zavetišče, ki bo žirovske planince še bolj povezalo in kot rečeno tudi povečalo druščino, leži na Mrzliku, na 970 metrih nadmorske višine, na mestu, kjer je pred leti stala starojugoslovanska karavla.

»Če bo šlo vse po načrtih, tudi vremensko, bo hiša sredi oktobra pod streho,« pravi Janez Kosmač, predsednik gospodarske komisije pri žirovskih planincih. Prva plošča je narejena, sedaj poteka zidanje sten, kmalu bo na vrsti postavitev ostrešja in strehe. Projektantske ocene so pokazale, da bo gradnja stala okoli 150 tisoč evrov, vendar imajo planinci na voljo približno devetdeset tisoč evrov. »Trdno smo prepričani, da bo to dovolj,« pravi Kosmač. Tretjino prispeva Fundacija za šport.

»Pridobivamo, kar smo že imeli in izgubili. Imeli bomo postojanko, ki bo v lasti vseh: planincev, Žirovcev in obiskovalcev, ki bodo potrebovali zavetišče in prostor za druženje, mi pa predvsem skupno interesno točko,« pove Vidmar. Pričakuje, da bo nova planinska koča pritegnila številne obiskovalce. »Odločitev o gradnji na Mrzliku je padla pred desetimi leti na občnem zboru na Javorču. Menimo, da gre za pravo izbiro, saj gre mimo slovenska planinska pot, srednjeevropska pešpot, številne kolesarske poti, ob lepih zimah bo tu lepo tudi za turne smučarje in zimsko pohodništvo,« doda Kosmač.

Gradnjo novega planinskega ali bolje rekreativnega zavetišča podpirajo tudi domačini, saj bodo z njim dobili edini družbeni objekt, ki ga bodo lahko uporabljali za druženja. Zavetišče se bo razprostiralo na dobrih sto kvadratnih metrih uporabnih površin, v kleti bodo urejene sanitarije in shrambe, v pritličju gostinska ponudba, pod streho bo približno dvajset ležišč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 23. junij 2012 / 07:00

Meščani doživljali podeželje

Dvajset kmetij iz vseh slovenskih regij je (mladim) meščanom omogočilo, da so nekaj dni ob delu in življenju na kmetih doživljali podeželje.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...