Danes se žirovski planinci podajajo po številnih hribih in tudi visokogorju, že prihodnje leto se bodo lahko podali na Mrzli vrh kar od doma.

Na Mrzliku raste zavetišče

Planinsko društvo Žiri po dolgih letih zbiranja dokumentov in denarja gradi novo planinsko zavetišče. Prihodnje leto bodo na Mrzliku na Mrzlem vrhu Žirovci že odprli vrata.

Žiri - »Članstvo iz leta v leto niha, kar je pogojeno tudi s tem, kar društvo ponuja. Zelo aktivni so vodniki s planinskimi izleti, podobno tudi športni plezalci, ki imajo v šoli na voljo plezalno steno, nov, dodaten magnet za nove člane pa bo planinska koča,« o pridobitvi pravi Ivan Vidmar, predsednik Planinskega društva Žiri. Novo zavetišče, ki bo žirovske planince še bolj povezalo in kot rečeno tudi povečalo druščino, leži na Mrzliku, na 970 metrih nadmorske višine, na mestu, kjer je pred leti stala starojugoslovanska karavla.

»Če bo šlo vse po načrtih, tudi vremensko, bo hiša sredi oktobra pod streho,« pravi Janez Kosmač, predsednik gospodarske komisije pri žirovskih planincih. Prva plošča je narejena, sedaj poteka zidanje sten, kmalu bo na vrsti postavitev ostrešja in strehe. Projektantske ocene so pokazale, da bo gradnja stala okoli 150 tisoč evrov, vendar imajo planinci na voljo približno devetdeset tisoč evrov. »Trdno smo prepričani, da bo to dovolj,« pravi Kosmač. Tretjino prispeva Fundacija za šport.

»Pridobivamo, kar smo že imeli in izgubili. Imeli bomo postojanko, ki bo v lasti vseh: planincev, Žirovcev in obiskovalcev, ki bodo potrebovali zavetišče in prostor za druženje, mi pa predvsem skupno interesno točko,« pove Vidmar. Pričakuje, da bo nova planinska koča pritegnila številne obiskovalce. »Odločitev o gradnji na Mrzliku je padla pred desetimi leti na občnem zboru na Javorču. Menimo, da gre za pravo izbiro, saj gre mimo slovenska planinska pot, srednjeevropska pešpot, številne kolesarske poti, ob lepih zimah bo tu lepo tudi za turne smučarje in zimsko pohodništvo,« doda Kosmač.

Gradnjo novega planinskega ali bolje rekreativnega zavetišča podpirajo tudi domačini, saj bodo z njim dobili edini družbeni objekt, ki ga bodo lahko uporabljali za druženja. Zavetišče se bo razprostiralo na dobrih sto kvadratnih metrih uporabnih površin, v kleti bodo urejene sanitarije in shrambe, v pritličju gostinska ponudba, pod streho bo približno dvajset ležišč.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 15. september 2018 / 09:14

Po Gorenjskem prodajali drogo

S preprodajo prepovedane droge na javnih mestih in v gostinskih lokalih po Gorenjskem naj bi se organizirano ukvarjalo deset ljudi. Glavne tri osumljence so priprli, eden je še na begu.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / ponedeljek, 10. februar 2014 / 19:21

Jezersko in dolina Kokre dostopnejša

Trud intervencijskih služb v zadnjem tednu je bistveno prispeval k temu, da je s ponedeljkom spet stekel organiziran prevoz prebivalcev Jezerskega na delo v dolino. Zapora skrajšana, jezerski šolarji...

Nasveti / ponedeljek, 10. februar 2014 / 15:08

Čas, ustavi se

Če smo še ravnokar težko vstali v ponedeljkovem jutru, nas hitrost, s katero se pojavi petek, vedno preseneti. Kot da bi nekdo izbrisal dneve vmes. Ne vem, kako je z vašim časom, ampak zame mineva...

Slovenija / ponedeljek, 10. februar 2014 / 15:07

Elektronik, ki piše pravljice

Niko Kuper iz Celovca je ustvarjalen človek. Po končani Slovenski gimnaziji v Celovcu je v Ljubljani diplomiral iz elektronike. Po končanem študiju je nekaj časa opravljal svoj poklic, pot...

GG Plus / ponedeljek, 10. februar 2014 / 15:05

»Naš (omejeni) svet«

Prispevek (po dogovoru) zamuja teden dni. Bil sem na jadrnici MIMA zakoncev Kurnik. Leta 2009 sta jo kupila, da bi se kot »aktivna« upokojenca odpravila na pot okrog sveta. Na jadru je Gla...

Gospodarstvo / ponedeljek, 10. februar 2014 / 14:44

Gospodinjstva se niso zadolžila

Gospodinjstva v Sloveniji se za razliko od podjetij v času najvišje kreditne rasti niso prekomerno zadolževala, zato kljub dolgotrajni krizi, ki je močno poslabšala njihov življenjski standard, predst...