Direktor Bogo Filipič poudarja, da so pri projektu zelo dobro sodelovali tako s švicarskimi organi (SECO) in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. (Foto: Gorazd Kavčič)

Investicije v naravo

Šest gorenjskih občin s pomočjo Švice energetsko obnavlja šest javnih stavb - pet osnovnih šol in plavalni bazen. Ne le da bodo plačali le 15 odstotkov vrednosti investicije, na leto bodo zaradi investicije privarčevali med štirideset in sedemdeset tisoč evri zaradi manjših stroškov za ogrevanje, v več občinah bodo odslej tudi prodajali električno energijo.

Skupno je okoljevarstveni projekt Obnovljivi viri v Alpskem prostoru (REAAL) vreden skoraj 4,2 milijona evrov, od tega sodelujoče občine odštejejo zgolj 15 odstotkov. V Regionalni razvojni agenciji Gorenjske (BSC Kranj) napovedujejo nov ekološko-trajnostni projekt s podporo norveškega mehanizma, kjer bo znova prioriteta uporaba zelenih tehnologij. »Za zeleno obnovo javnih institucij sicer subvencije podeljuje tudi Petrol, tudi pri Eko skladu v prihodnjih letih ne bo zmanjkalo spodbud,« o možnostih za energetsko obnovo (javnih) stavb pravi direktor Bogo Filipič. Še najhitrejša pot pa bo sodelovanje v projektu REAAL. Filipič pravi, da so tečajne razlike prinesle dodaten denar za izvedbo nekaterih (manjših) investicij: »Na voljo bo še med petsto in osemsto tisoč evri oziroma za približno milijon evrov investicij na Gorenjskem. Če bo razširitev projekta odobrena, bodo investicije izvedene že prihodnje leto.«

Uporaba obnovljivih virov se je v zadnjih letih zelo prijela. Investicije so sicer še vedno drage, vendar so menjava ogrevalnih sistemov, obnova toplotnega ovoja stavb, namestitev sončnih elektrarn na strehe (in tudi drugod) postale nekaj običajnega. Tudi v javne stavbe, največkrat v lasti občin, kot so šole, tudi na strehah tovarn je vse več sončnih panelov za proizvajanje električne energije.

Vse to je bilo ob prijavi projekta Obnovljivi viri energije v Alpskem prostoru (REAAL), ki ga je izvedla Regionalna razvojna agencija Gorenjske (BSC Kranj) v sodelovanju s šestimi občinami ter švicarsko vlado, pred leti bolj kot ne v povojih. »Zanimanje občin po energetski sanaciji javnih stavb je danes izredno veliko,« pravi Bogo Filipič, direktor agencije in vodja projekta, in razloži: »Če so bili na začetku po občinah skeptični, partnerske občine so se v času projekta celo menjale, pa smo mit o uporabnosti obnovljivih virov do sedaj razbili. Tudi pri projektantih, ki v času prijave projekta pred petimi leti možnosti uporabe obnovljivih virov niti niso dobro poznali in smo pri njih naleteli na velik odpor.«

 

V sklopu projekta se prav v teh dneh izvaja energetska sanacija šestih javnih stavb. Tako bodo v Mestni občini Kranj namestili nov ogrevalni sistem v plavalnem bazenu, do konca leta bo popolnoma prenovljena (in dodatno izolirana) streha, na šolah v občinah Bled, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Kranjska Gora in Žiri so večinoma že nameščene sončne elektrarne, skoraj povsod so se odločili tudi za nov ogrevalni sistem; ali prek toplotne črpalke ali z ureditvijo nove kotlovnice na lesno biomaso, v nekaterih šolah so zamenjali tudi okna in drugo stavbno pohištvo. Investicije znašajo od 590 do 870 tisoč evrov, od tega švicarski mehanizem prispeva kar 85 odstotkov vrednosti investicije, drugo primaknejo občine.

»Na večini lokacij se dela izvajajo nemoteno. Manjše spremembe smo opravili pri Osnovni šoli Gorje, kjer smo s projektom predvideli uporabo toplotnih črpalk, vendar so poskusne vrtine to možnost ovrgle, zato gremo v gradnjo kotlovnice na lesno biomaso. Menjava oken je bila že izvedena,« o poteku izvedbenega dela projekta, ki se je začel junija letos, pravi Filipič. V Osnovni šoli Poljane se bodo v kratkem začela gradbena dela v novi kotlovnici na lesno biomaso, v teku je montaža sončne elektrarne (tako kot tudi na Bledu in v Kranjski Gori).

 

Vsa dela bodo izvedena do konca leta, le v Gorjah bi se lahko zavlekla tudi v prva meseca leta 2013. Pomen projekta se ne kaže le v novostih, ki jih bodo imele javne stavbe, občine bodo prek njega tudi veliko privarčevale. »Privarčujejo že pri stroških investicije, še bolj pomembni pa so letni prihranki za ogrevanje, ki bodo znašali med štirideset in sedemdeset tisoč evri na leto.

V občinah, kjer smo na stavbe postavili tudi sončne elektrarne, pa bodo prejemali še dodatne prihodke v občinski proračun,« pravi Bogo Filipič. Projekt je švicarska vlada podprla tudi zato, ker prispeva k ozaveščenosti pri uporabi zelene energije in manjšemu onesnaževanju v Alpskem prostoru.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / sobota, 7. november 2015 / 13:14

Razstava in tržnica izdelkov na temo jeseni

Medvode – Danes in jutri bo v avli Športne dvorane Medvode potekala razstava in tržnica v organizaciji Društva kmetic in žena ter deklet na področju Medvod. Oba dneva bodo med 9. in 18. uro na temo...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Most v Luši obnovljen, v Bodoveljski grapi do konca avgusta

Na cesti skozi Zgornjo Lušo se je pred kratkim zaključila obnova mostu pri odcepu za zaselek Dragobačk.

GG Plus / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Sedmica: Za zgago ni nikoli prepozno

Vsak dan me v poštnem nabiralniku čakajo trije (lahko kateri več ali kateri manj) desetkrat dvajset centimetrov veliki beli letaki z grbom nekdanje dežele Kranjske, okrog katerega je ovit trak z...

Kronika / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Za varno osvežitev v vodi

V vročih poletnih dneh je najboljša in najhitrejša osvežitev skok v hladno vodo. Policija svetuje previdnost, saj vas nepremišljenost lahko stane celo življenja.

Bled / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Pri nas brez zapornic ne gre

V sosednji Avstriji in Italiji namesto zapornic na gozdnih cestah zadošča že znak za prepoved prometa.

Šport / petek, 1. avgust 2008 / 07:00

Avbljeva znova svetovna prvakinja

Prva od naših si je zlato odličje na svetovnem prvenstvu v klasičnih padalskih disciplinah priborila Irena Avbelj.