Suša povzroča škodo tudi v gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 2. september 2012 / 06:00

Posledice suše se kažejo v pretirani namnožitvi podlubnikov, manjšem debelinskem prirastku in slabši uspešnosti pogozdovanja. Nekatere posledice bodo vidne šele v prihodnjih letih.

Kranj – Suša, ki v večjem delu Slovenije traja že od lanskega oktobra dalje, je prizadela tudi gozdove. Posledice so se že pokazale v povečanem številu gozdnih požarov in slabši uspešnosti obnove gozdov z jesenskim oz. spomladanskim sajenjem sadik gozdnega drevja, na sušnih tleh bo manjši prirastek lesa, nekatere posledice pa bodo vidne šele v prihodnjih letih, ko se bo zaradi namnožitve škodljivcev in razmaha bolezni povečal obseg sanitarnih sečenj.

Kot ob tem poudarjata Zoran Grecs in Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije, so zaradi suše najbolj ogroženi gozdovi oz. drevesa, ki rastejo na neustreznih ali manj ustreznih rastiščih; to so predvsem smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih s karbonatno podlago. V suši oslabele smreke so manj odporne za napade podlubnikov, ki so se v visokih poletnih temperaturah pretirano namnožili. Pri listavcih se posledice suše kažejo v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, vendar to praviloma ne bo vplivalo na ozelenitev krošenj v prihodnjem letu.

V zavodu opozarjajo las­tnike gozdov, naj pregledajo svoje gozdove, zlasti iglaste. Če na drevesu opazijo znake napada podlubnikov (črvino ob koreničniku, porjavelo krošnjo, odpadanje zelenih iglic in lubja) in v neurjih sveže polomljena drevesa, naj o tem obvestijo revirne gozdarje, ki sicer tudi sami na terenu pregledujejo najbolj ogrožene gozdove, evidentirajo napadeno drevje in odrejajo lastnikom posek in spravilo »lubadark«.

Podobna suša, kot je letos, je bila tudi v letu 2003. Takrat so se pretirano namnožili smrekovi podlubniki, posledice so v večjem delu Slovenije občutili do leta 2007. Nekatere posledice suše so se pokazale šele v naslednjih letih v obliki okužb oslabelega drev­ja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk. Zlasti opazno je bilo sušenje borov, črnega gabra in hrasta cera ter presvetlitev krošnje iglavcev zaradi predčasnega odpadanja starejših iglic.