V suši oslabele smreke so manj odporne za napade podlubnikov.

Suša povzroča škodo tudi v gozdovih

Posledice suše se kažejo v pretirani namnožitvi podlubnikov, manjšem debelinskem prirastku in slabši uspešnosti pogozdovanja. Nekatere posledice bodo vidne šele v prihodnjih letih.

Kranj – Suša, ki v večjem delu Slovenije traja že od lanskega oktobra dalje, je prizadela tudi gozdove. Posledice so se že pokazale v povečanem številu gozdnih požarov in slabši uspešnosti obnove gozdov z jesenskim oz. spomladanskim sajenjem sadik gozdnega drevja, na sušnih tleh bo manjši prirastek lesa, nekatere posledice pa bodo vidne šele v prihodnjih letih, ko se bo zaradi namnožitve škodljivcev in razmaha bolezni povečal obseg sanitarnih sečenj.

Kot ob tem poudarjata Zoran Grecs in Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije, so zaradi suše najbolj ogroženi gozdovi oz. drevesa, ki rastejo na neustreznih ali manj ustreznih rastiščih; to so predvsem smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih s karbonatno podlago. V suši oslabele smreke so manj odporne za napade podlubnikov, ki so se v visokih poletnih temperaturah pretirano namnožili. Pri listavcih se posledice suše kažejo v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, vendar to praviloma ne bo vplivalo na ozelenitev krošenj v prihodnjem letu.

V zavodu opozarjajo las­tnike gozdov, naj pregledajo svoje gozdove, zlasti iglaste. Če na drevesu opazijo znake napada podlubnikov (črvino ob koreničniku, porjavelo krošnjo, odpadanje zelenih iglic in lubja) in v neurjih sveže polomljena drevesa, naj o tem obvestijo revirne gozdarje, ki sicer tudi sami na terenu pregledujejo najbolj ogrožene gozdove, evidentirajo napadeno drevje in odrejajo lastnikom posek in spravilo »lubadark«.

Podobna suša, kot je letos, je bila tudi v letu 2003. Takrat so se pretirano namnožili smrekovi podlubniki, posledice so v večjem delu Slovenije občutili do leta 2007. Nekatere posledice suše so se pokazale šele v naslednjih letih v obliki okužb oslabelega drev­ja z glivičnimi boleznimi in namnožitve nekaterih žuželk. Zlasti opazno je bilo sušenje borov, črnega gabra in hrasta cera ter presvetlitev krošnje iglavcev zaradi predčasnega odpadanja starejših iglic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 5. julij 2018 / 07:18

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Lahko se vam zgodi, da vas v družbi ali na zabavi hočejo preizkusiti in vam postavljajo različna vprašanja v zvezi s svojo prihodnostjo. Najljubše vprašanje je, naj povemo nekaj na splošno, saj se...

Objavljeno na isti dan


Splošno / ponedeljek, 23. april 2007 / 07:00

Ivo Papasov & His Bulgarian Wedding Band v ciklusu Grajski Vitraž

Petek, 11. maja, dvorišče Škofjeloškega gradu

Splošno / ponedeljek, 23. april 2007 / 07:00

Mestni trg v barvah

Celodnevni dogodek plesa, slikarstva, fotografije, filma in glasbe ..

Kronika / ponedeljek, 23. april 2007 / 07:00

Radarske kontrole

Kranj - Prometni policisti bodo tudi ta teden opravljali meritve hitrosti z radarjem, nameščenim v belem osebnem avtomobilu Renault Kangoo. Danes med 7. in 14. uro bodo...

Bohinj / ponedeljek, 23. april 2007 / 07:00

Usoda novih občinskih stanovanj še ni znana

Bohinjska Bistrica - Župan občine Bohinj Franc Kramar, njegov podžupan Anton Urh, višja svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Iva Lapajne ter nekdanja županj...

Zanimivosti / ponedeljek, 23. april 2007 / 07:00

Aketa: Obnova Starega gradu in obzidja

Kamnik - Kako nujna je obnova Starega gradu oziroma njegovega obzidja, smo spraševali tudi tokrat na območju Kamnika. Skoraj polovica vprašanih je bila mnenja, da je treba v občin...