Goršetov dom v Svečah je sedaj galerija.

Slikarji na Goršetovem domu

Če želite uživati v starih koroških običajih, ste v nedeljo, 26. avgusta, vabljeni v Zahomec/Achomitz v Ziljski dolini na ziljsko žegnanje in štehvanje. Po stoletnem običaju bo ob 10. uri dopoldne najprej maša v cerkvi v bližnji Ziljski Bistrici, kjer sta koroška Slovenca, zakonca Pepca in Ludvig Druml obnovila gostišče Stara pošta/Alte Post, ob pol treh pa se bo v Zahomcu začelo štehvanje. To je običaj, ko fantje jahajo na neosedlanih ziljskih konjih in med dirom s kijem tolčejo po sodčku, ki je obešen na drogu. Štehvanju bo sledil »rej pod lipo«.

Na Vrbnikovi domačiji v Svečah/Suetschach v Rožu/Rosental, ki jo je leta 1973 kupil slovenski kipar France Gorše in jo preuredil v galerijo, vrt pa je spremenil v galerijo z doprsnimi kipi znanih koroških Slovencev, se bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 18. uri začel tradicionalni slikarski teden, ki ga organizira Slovensko prosvetno društvo Kočna. Na njem sodelujejo slikarji iz Koroške oziroma iz Avstrije, Slovenije in sosednje Italije, v program pa so vključene tudi slikarske delavnice. Druženje umetnikov bo končano v soboto, 1. septembra. V Svečah se je le nekaj odstotkov premalo vaščanov izreklo za Slovence, zato niso dobile dvojezičnega krajevnega napisa. Slovensko kulturno društvo je zelo dejavno, v kraju pa so se rodili nekateri znani koroški Slovenci, med njimi Andrej Einspieler, ki je bil med ustanovitelji Mohorjeve družbe, in Valentin Inzko, avstrijski diplomat, ki je sedaj visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

Danes, 25. avgusta, ob 11. uri bo pri partizanskem spomeniku na Robežah/Robesch pri Apačah/Abtei (občina Galicija/Gallizien) slovesnost v spomin na sedemdeseto obletnico boja Kranjčevega partizanskega bataljona z Nemci 25. avgusta 1942. Partizani so bili takrat na pohodu iz Dolenjske prek Koroške na Štajersko. Spopad na Robežah je bil prvi spopad partizanov z Nemci na Koroškem. V začetku septembra 1973 so v spomin na ta dogodek postavili spomenik, ki je bil štirinajst dni kasneje razstreljen in oktobra 1976 obnovljen. Organizator proslave je Zveza koroških partizanov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žiri / nedelja, 29. oktober 2017 / 22:05

Spomin na »rojstvo« svobode

Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Žiri je minulo soboto pripravilo slovesnost v spomin na 23. oktober 1943, ko so iz Žirov izgnali nemške vojake.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / sobota, 16. julij 2016 / 22:31

Od torte iz frotirja do knjige iz blaga

Jezersko – Vsaki dve leti članice skupine za ročna dela priredijo razstavo svojih izdelkov. Letos so jo v Korotanu, kjer bo v prihodnje medgeneracijski center, odprle junija ob občinskem prazniku,...

Kamnik / sobota, 16. julij 2016 / 22:29

Muzejska pot je še vedno gradbišče

Kamnik – Delavci Komunalnega podjetja Kamnik te dni intenzivno urejajo makadamski del Muzejske poti, ki vodi do gradu Zaprice, v katerem ima sedež Medobčinski muzej Kamnik. Dela, ki se izvajajo skl...

Zanimivosti / sobota, 16. julij 2016 / 22:20

Čriček

V poletnih večerih mnoge znova osrečuje popolna harmonija petja čričkov, v katerem odzvanja narava sama v svoji čudežni raznolikosti. Njihova melodija lahko predstavlja romantično ozadje mladim zal...

Nasveti / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Nočna straža v veleblagovnici

Letos mineva 410 let od rojstva velikega holandskega slikarja Rembrandta (1606–1669), ki je leta 1642, ko je bila Nizozemska še pod špansko krono, ustvaril znamenito skupinsko sliko Nočna straža....

GG Plus / sobota, 16. julij 2016 / 22:18

Kako je postala očetova last

Azrine težave so se začele že ob njenem rojstvu. Ko je prijokala na svet, je bila njena mama stara skoraj 46 let, očetu pa je bilo petnajst let več. Po vasi se je hvalil, da je 'naredil' t...