Goršetov dom v Svečah je sedaj galerija.

Slikarji na Goršetovem domu

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 25. avgust 2012 / 06:00

Če želite uživati v starih koroških običajih, ste v nedeljo, 26. avgusta, vabljeni v Zahomec/Achomitz v Ziljski dolini na ziljsko žegnanje in štehvanje. Po stoletnem običaju bo ob 10. uri dopoldne najprej maša v cerkvi v bližnji Ziljski Bistrici, kjer sta koroška Slovenca, zakonca Pepca in Ludvig Druml obnovila gostišče Stara pošta/Alte Post, ob pol treh pa se bo v Zahomcu začelo štehvanje. To je običaj, ko fantje jahajo na neosedlanih ziljskih konjih in med dirom s kijem tolčejo po sodčku, ki je obešen na drogu. Štehvanju bo sledil »rej pod lipo«.

Na Vrbnikovi domačiji v Svečah/Suetschach v Rožu/Rosental, ki jo je leta 1973 kupil slovenski kipar France Gorše in jo preuredil v galerijo, vrt pa je spremenil v galerijo z doprsnimi kipi znanih koroških Slovencev, se bo v nedeljo, 26. avgusta, ob 18. uri začel tradicionalni slikarski teden, ki ga organizira Slovensko prosvetno društvo Kočna. Na njem sodelujejo slikarji iz Koroške oziroma iz Avstrije, Slovenije in sosednje Italije, v program pa so vključene tudi slikarske delavnice. Druženje umetnikov bo končano v soboto, 1. septembra. V Svečah se je le nekaj odstotkov premalo vaščanov izreklo za Slovence, zato niso dobile dvojezičnega krajevnega napisa. Slovensko kulturno društvo je zelo dejavno, v kraju pa so se rodili nekateri znani koroški Slovenci, med njimi Andrej Einspieler, ki je bil med ustanovitelji Mohorjeve družbe, in Valentin Inzko, avstrijski diplomat, ki je sedaj visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, ter predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.

Danes, 25. avgusta, ob 11. uri bo pri partizanskem spomeniku na Robežah/Robesch pri Apačah/Abtei (občina Galicija/Gallizien) slovesnost v spomin na sedemdeseto obletnico boja Kranjčevega partizanskega bataljona z Nemci 25. avgusta 1942. Partizani so bili takrat na pohodu iz Dolenjske prek Koroške na Štajersko. Spopad na Robežah je bil prvi spopad partizanov z Nemci na Koroškem. V začetku septembra 1973 so v spomin na ta dogodek postavili spomenik, ki je bil štirinajst dni kasneje razstreljen in oktobra 1976 obnovljen. Organizator proslave je Zveza koroških partizanov.

Zgodilo se je

Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 20. november 2017 / 17:51

Ni boljšega od Tomosa

Zaloške mopediste že petindvajset let družita ljubezen do Tomosovih motorjev in medsebojno prijateljstvo.

Objavljeno na isti dan

Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.