Vroča jesen

Lucifer dela kontrolo v peklu. Nered, ognja ni, kotli prazni, duše se sprehajajo okoli, hudiči preganjajo ženske in kartajo … Lucifer: »Zahtevam, da bo pod vsakim kotlom ogenj, duše v vreli smoli, ob kotlu hudič z vilami v roki in če duša skoči ven, da jo nabode na vile in potisne v vrelo smolo!« Pride drugič v kontrolo. Pod vsakim kotlom ogenj, ob kotlu hudič z vilami. Razen ob enem kotlu, pod katerim ogenj resda kar grmi, vendar hudič spi, vile pa odvržene. Lucifer popeni, a hudič se brani: »Saj so v tem kotlu sami Slovenci. Če eden samo glavo vzdigne iz vrele smole, ga že pet drugih vleče nazaj noter!«

Noben drug vic ne prikaže tako dobro bistva slovenske mentalitete kot prav ta. Slovenija je praktično že v peklu bančne in gospodarske krize, kar podjetniki, ki propadajo in se drug za drugim odseljujejo v tujino, že dolgo občutijo. A pravi ogenj krize bo zagorel šele to jesen. Bonitetne ocene za Slovenijo so se spet drastično znižale, denarja bo še manj in še težje bo dosegljiv. Prav tragikomično je, da nekateri ob tem sploh ne razumejo, da naša država po vstopu v evrsko območje nima več lastne tiskarne denarja. Tako sem na seji najožje pogajalske skupine za vpis zlatega pravila v ustavo, v kateri zastopam SDS, lahko poslušal smešne razprave o tem, kako mora država iz javnih sredstev izpeljati obsežne investicije, da bo dosežen nov razvojni krog. Toda slovenskih obveznic praktično ne kupi nihče več. In država, ki je v očeh ljudi (ki so po miselnosti še vedno nekje v socializmu) vsemogočna, preprosto nima več kje dobiti denarja. Treba bo stopiti skupaj in preseči ideološke predsodke ter omogočiti predvsem zasebnemu podjetništvu hitrejši vzpon. To pa pomeni nujno storiti vse, da se vzpostavi podjetništvu naklonjeno okolje. Trenutno je za podjetnike najbolj žgoč problem prav bančni krč (poleg finančne nediscipline, nepremičninskega balona previsokih cen, pretirane birokracije in neučinkovitega sodnega varstva). Lahko imaš najboljši produkt na svetu, a za razumno ceno kredita ne dobiš. No, v bistvu ga sploh ne dobiš več. In prvi korak k prekinitvi tega krča bi lahko bil zapisati zlato pravilo v ustavo. Toda vse kaže, da je za to kaj malo možnosti. Velik del opozicije raje potiho računa na padec vlade po padcu zlatega pravila in nato na prevzem oblasti. Zato je ta del opozicije (ne vsa!) pripravljen uničiti vse, tudi razvoj Slovenije. Izgovarjanje na Francijo, ki ga v teh dneh potencirajo mediji, je izgovor za nevedneže. Francija se namreč niti približno ne sooča s takim bančnim krčem niti ne potrebuje nujno nečesa, kar bi ji izboljšalo bonitetne ocene. Slovenija pa to krvavo potrebuje.

Stranke koalicije s SDS na čelu smo pri izdelavi (izvedbenega) zakona o zlatem pravilu upoštevali vse konkretne pripombe opozicije, da bi le dosegli dogovor. In bi lahko dvignilo slovensko podjetništvo glavo iz kotla vrele smole bančne krize. Toda tisti v opoziciji, ki vpisu zlatega pravila v ustavo kategorično nasprotujejo, žal očitno nameravajo zvleči slovensko gospodarstvo povsem nazaj v kotel pekla krize. Ker jim gre samo za oblast za vsako ceno, si je nikdar ne zaslužijo.