Vrtičkarstvo - prijetno s koristnim

Obdelovanje zelenjavnih gredic predstavlja za večino Gorenjcev vir dragocene, v trgovinah predrage zelenjave, zlasti za stanovalce utesnjenih urbanih blokovskih naselij pa vrtičkarstvo pomeni predvsem mir in sprostitev za dušo in telo.

Kranj, Škofja Loka - Vrtičkarji si tudi na Gorenjskem ne pustijo vzeti veselja in vztrajno obdelujejo vsak svoj košček zemlje. Nekaterim pomenijo vrtički vir zdrave, ekološko pridelane zelenjave, drugim bolj sprostitev na svežem zraku, daleč od mestnega vrveža, vsem pa vrtički nedvomno prihranijo nekaj denarja pri nakupovanju na tržnici, kar v trenutnem času recesije nikakor ni nepomembno, še posebej ob dejstvu, da je samooskrba z zelenjavo pri nas manjša od štirideset odstotkov.

Številni vrtički nastajajo ob mestih, nekateri pa gojijo kulturo vrtičkarstva tudi v mestnih jedrih, kjer stanovalci na svojih terasah, balkonih ali celo na strehah sadijo in vzgajajo najrazličnejše vrste sadja in zelenjave. Balkoni so še posebej primerni za gojenje začimbnic: bazilike, majarona, peteršilja, drobnjaka, žajblja, pa tudi za solato, radič, droben paradižnik, kumare ali feferone.

Na Zlatem polju nasproti kranjske vojašnice naletimo na lepo urejene vrtičke, ki jih obdeluje okoli petnajst vrtičkarjev, kakor nam je zaupal zakonski par Alojz in Tanja, ki uživata pri delu na vrtu. »Pridelujeva čim bolj raznoliko zelenjavo, od solate, paradižnika, fižola, krompirja, paprike, čebule, pa do sadja - grozdje za sok, margolane za marmelado itd. S finančnega stališča se sicer ne izplača, saj stroški za gnojila in sadike niso majhni, mnogo pa je tudi naravnih škodljivcev. Vrt nama tako predstavlja predvsem sprostitev,« pravita zakonca. Tamkajšnji vrtičkarji imajo zemljo večinoma v najemu od kmetov, ki so jo dobili kot dediščino, sedaj pa jo dajejo v najem. »Povpraševanje se povečuje, pred tremi leti tu ni bilo skoraj nikogar,« doda Tanja.

Na območju med naseljem Planina ter bližnjim nakupovalnim središčem na dobrem hektarju zemlje vrtičke obdeluje okoli petdeset entuziastov. »Delo na vrtu poteka od marca do oktobra. Pridelam vse za lastno uporabo, predvsem pa sem vesel, da se lahko umaknem iz vročega, hrupnega mesta v svoj mir,« je dejal Aleks, ki ima vrtiček v najemu že od leta 1991.

Tudi v Škofji Loki je kar nekaj vrtičarskih območij, npr. ob sotočju v Puštalu ter - zanimivo, tako kot v Kranju - ob vojašnici. Več kot sto vrtičkarjev, ki jim ne zmanjka dela od jutra do večera, pa je na Trati v bližini Frankovega naselja. Sicer so vrtički v lasti tamkajšnje Krajevne skupnosti, s katero pa nimajo problemov, kot nam je prijazno razložil vesten obdelovalec gredic Maks Babšek.