Inšpektorji letos odkrili 297 kršitev

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 13. avgust 2012 / 06:00

Inšpektorji za delo so v sedmih mesecih odkrili 297 primerov zaposlovanja na črno, lani pa v celem letu 574 takšnih kršitev.

Kranj - Inšpektorji za delo so v prvih sedmih mesecih ugotovili 297 kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, je sporočil Franc Rančigaj, glavni inšpektor RS za delo. V 208 primerih podjetja z delavcem niso sklenila pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, niti delavca niso prijavila v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Inšpektorji so ugotovili tudi 44 kršitev zaradi zaposlitve tujca v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev. Za zaposlovanje na črno se skladno z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno šteje tudi, če posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno. Tovrstnih kršitev so inšpektorji v sedmih mesecih ugotovili 29. V devetih primerih pa je bila ugotovljena tudi kršitev, ko so podjetja omogočila delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice ali omogočila, da to napotnico uporabi za delo druga oseba (tudi v tem primeru gre za zaposlovanje na črno).

»Nadzor nad izvajanjem zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo tudi v prihodnje ena od temeljnih prioritet Inšpektorata RS za delo. Tako bo inšpektorat v okviru svojih zmožnosti posredno še naprej prispeval tudi k omejevanju pojava sive ekonomije ter k dolgoročnemu izboljšanju položaja delavcev,« napoveduje Rančigaj. Na inšpektoratu za delo namreč ugotavljajo, da se zaposlovanje na črno že vrsto let kaže kot eden izmed ključnih problemov na področju izvajanja delovnopravne zakonodaje, pojav sive ekonomije pa je v času zaostrenih gospodarskih razmer še posebej izpostavljen. »Zaposlovanje na črno ima številne negativne učinke, na eni strani za delavce, ki so zaposleni na črno, saj ti delavci niso vključeni v obvezna zavarovanja (npr. za primer nezgode pri delu), prav tako pa imajo težave pri uveljavljanju pravic, ki sicer pripadajo zakonito zaposlenim delavcem. Na drugi strani pa ima zaposlovanje na črno negativne učinke tudi v širšem družbenem kontekstu, saj delodajalci z neplačevanjem davkov in prispevkov ne prispevajo v državni proračun oziroma v ustrezne blagajne,« razlaga Rančigaj.

Temeljni predpis, ki prepoveduje zaposlovanje na črno, je zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, nadzor nad njim pa je že dalj časa ena od temeljnih prioritet inšpektorata za delo, dodaja Rančigaj. Tako so v letu 2011 in 2012 izvedli tudi usmerjen nadzor nad izvajanjem določb zakona, nazadnje od 1. junija do 13. julija letos. Lani so inšpektorji tako ugotovili 574 kršitev tega predpisa (gre za slabih deset odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij v tem letu). Z novelo zakona, ki je začela veljati konec julija, so bile inšpektoratu v zvezi z zaposlovanjem na črno dodeljene nekatere dodatne pristojnosti, uvaja pa se tudi koncept solidarne odgovornosti.