Srce punk rocka še utripa

Kranjska glasbena skupina The Mor(R)ons predstavlja mlade sile na punk rockovski domači sceni, ki so jo pred kratkim obogatili z novim albumom Down The Sunnyside Lane.

Na naslovnici konceptualnega albuma se bohoti jedrska eksplozija, pa tudi same pesmi ne puščajo veliko upanja za človeštvo. O tem, kakšna sta perspektiva in upanje za punk rock glasbo pri nas, smo se pogovarjali s člani benda, ki ga sestavljajo Matevž Vugrin, Simon Krajnčan, Aleš Rot in Sebastjan Leško. Album bodo predstavili tudi na koncertu 16. avgusta na Punk Rock Holiday festivalu v Tolminu.

Punk rock torej še živi. Kako pravzaprav v teh časih nastane punk rock band? Kako ste se formirali vi?

»Prvi glasbeni začetki segajo v obdobje zaključka osnovne šole, ko smo pod vplivi naših idolov skupin Bad Religion in NOFX začeli preigravati ska punk glasbo. Takrat smo se imenovali še Hy-Sky. Vsekakor nam bosta ostala v spominu nastopa na valeti pred polno dvorano. V naslednjih letih se je skupina po nekaj zamenjavah, tako bobnarja kot pevca, dokončno oblikovala v zasedbi, v kateri igramo še danes. Pod imenom The Mor(R)ons smo v času srednje šole pri legendarnem producentu Dejanu Radičeviču izdali prve tri demo posnetke, ki nam še danes veliko pomenijo. Začele pa so se tudi že navezave z drugimi punk rock bendi, omeniti je potrebno zlasti Parazite p. 13.«

Naslednja prelomnica je bil festival Got Punk?

»Got Punk? je slovenska punk rock – hardcore turneja, katere začetniki so bile skupine Multiball, Backstage in Low Value, ki so orale ledino novodobnega punk rocka pri nas. Tudi sami smo nastopili na festivalu leta 2008, kar nam je dalo novo potrditev ter energijo in motivacijo, da smo začeli pripravljati naš prvi album. Ta je z naslovom Healthy Selfishness izšel leto kasneje. Vse skladbe na albumu smo naredili sami, na kar smo še posebej ponosni. S tem se je dejansko začela naša pot koncertnih turnej.«

Pred nami je sedaj vaša nova plošča Down The Sunnyside Lane, zgodba o začetku konca, samem koncu in novem začetku – kot pravite v spremnem besedilu. Zgodba o večnem vračanju enakega prenesena v post-holokavstni čas. Pa vendar pravite, da albuma ne gre jemati kot politično izjavo?

»Tako je. Z novim albumom, za katerega produkcijo se plameneče zahvaljujemo Žigi Rezarju, smo želeli predvsem predstaviti stanje sveta, v katerem živimo ter negotovo prihodnost, ki je pred nami. Le še vprašanje časa je namreč, kdaj bo svet padel v svetovno vojno z jedrskimi posledicami, ki jim bo lahko ubežala le manjšina. Sledil bo upor, revolucija, boj itd., ki pa bo na koncu zopet pripeljal do začetnega stanja. Vrtimo se v začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Vsaj tako je sporočilo albuma, s katerim pa ne želimo hujskati naših poslušalcev k brezglavi revoluciji ali k čemu podobnemu. Dovolj bo že, če se bo vsak vsaj malo zamislil nad svetom, v katerem živi – že s tem bo namen našega albuma dosežen.«

Album ste premierno predstavili v kranjskem Trainstation Squatu, ki postaja eden izmed glavnih baznih taborov regionalne subkulture, ki skrbi za promocijo vseh glasbenih zvrsti.

»Izredno smo veseli solidnega obiska na našem koncertu. To kaže na to, da je pri nas še interes za tovrstno glasbo. Tudi kakovostnih punk rock skupin je na Gorenjskem ter v Sloveniji na splošno več kot dovolj, prirejajo se tudi koncerti – le ljudje morajo zbrati pogum in se jih udeležiti. V Squatu pomagamo tudi sami, na primer pri organizaciji občasnih večerih punk rock glasbe. V letih ustvarjanja smo navezali že mnogo stikov s skupinami, ki preigravajo podoben žanr in z veseljem jih povabimo tudi v Kranj. Bendov in koncertov je torej dovolj, potrebno je aktivirati ljudi, da se strgajo s spon in pridejo.«

Načrti za naprej? Po poti Kranj – Slovenija - tujina?

»Vsekakor nas mika tudi tujina, toda ostajamo realni. Nadaljevali bomo s predstavitvijo novega albuma, čim več koncertirali ter obenem ustvarjali nove skladbe. Srce punk rocka še utripa, o tem se prepričajte prihodnji teden v Tolminu.«