Pogled na zahodno pobočje Velike Kope

Začetek Slovenske planinske poti (3. del)

Prečenje Pohorja - Prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca je dolgo približno sedemdeset kilometrov. Najvišji vrh Pohorja je Črni vrh s svojimi 1543 m. Junij je idealen za nabiranje zdravilnih rož.

Za nami je še druga nočitev na Pohorju. Zadnji del poti, ki je dolg približno dvajset kilometrov, nas bo popeljal na najvišji vrh Pohorja, Črni vrh, prek koroškega smučarskega centra Kope do Kremžarjevega vrha na zahodu Pohorja. Potem bo sledil le še strm sestop do Slovenj Gradca. Pa pojdimo zadnjemu pohorskemu dnevu naproti.

V Ribniški koči dobimo četrti žig. Koča stoji na severni strani Malega Črnega vrha. Povzpnemo se na njegov vrh, kjer je akumulacijsko jezero za zasneževanje pozimi, nato pa sestopimo na južno stran do sedla Višavje, kjer se kmalu levo odcepi markirana pot do Mislinje. Vzpenjamo se po kolovozu skozi gozd in na levi kmalu opazimo smerokaz levo za Črni vrh, s svojimi 1543 m najvišji vrh Pohorja. Za najvišji vrh štajerskega zelenca se že skoraj spodobi, da ponudi lep razgled; Uršlja gora, Peca, del Karavank, Paški Kozjak, del Savinjskih Alp, Košenjak … Zložna in mestoma spuščajoča se pot nas pripelje do travnate ravnice Pungart oz. Veliko sedlo pod Veliko Kopo, kjer stoji Grmovškov dom, naša peta postaja, kjer vzamemo žig. Do sem smo od Ribniške koče potrebovali uro in 30 minut.

Smerokaz pri Domu nas opozori, da sta do zadnje postojanke še dve uri, do Partizanskega doma pa ura. In tukaj povem, da se očitno včasih markacisti tudi zmotijo. Od Doma se začnemo vzpenjati po smučišču na Veliko Kopo, ki je le meter nižja od Črnega vrha. Z vrha Velike Kope je čudovit razgled na vse strani. Nam jo je tisti dan že ponagajalo vreme, saj se je pripravljalo na dež, ki nas je kasneje tudi ujel.

Na drugi strani, na zahodnem pobočju Velike Kope so obširni travniki, kjer raste ogromno zdravilnih rož: arnika, rman, šentjanževka itd. Seveda pa moramo vedeti, kaj nabirati! Morda je dobro s seboj vzeti kakšno vrečko in nabrati tisto, kar nam narava ponuja. V sedlu med Veliko in Malo Kopo zavijemo levo, kjer dosežemo počitniške hiše in Partizanski dom. Pred domom je obnovljeno košarkarsko igrišče in tik preden ga prečimo, je smerokaz, da sta do Kremžarjevega vrha še dve uri. Kako(???), saj je vendar že pred uro pisalo, da sta le še dve uri. In na drugi strani igrišča spet smerokaz, da je le še 1 uro in 40 minut. Joj, za prečenje košarkarskega igrišča smo potrebovali 20 minut? Bog si ga vedi, koliko je res še do zadnje koče, a roko na srce: hodili bomo še dve uri.

Od Partizanskega doma se spustimo po zahodnem pobočju Male Kope. Strm sestop po travnatem pobočju, kjer rastejo maline, nas pripelje do Kaštivskega sedla, kjer je križišče gozdnih cest. Nadaljujemo levo, nekaj časa kar po cesti. Hodimo proti južni strani Ertarjevega vrha, 1229 m. Smerokaz nas usmeri na ozko, zoprno in nič kaj prijetno strmo stezo, po kateri se spustimo na Slovenjegraško sedlo, visoko komaj meter čez tisoč. Strm sestop pa pomeni, da bomo morali spet zagristi v breg. Sledi strm vzpon, najprej po kolovozni poti, nato skozi gozd. Hodimo po slemenu in zmerno pridobivamo višino v smeri Koče pod Kremžarjevim vrhom. Na tem delu poti raste ogromno borovnic. Joj, kako so prijale tistega soparnega popoldneva, ko je že rahlo pršilo. Če bomo pozorni, bomo videli, da se na tej poti, ko piše, da je do Koče le še 15 minut, strmo desno odcepi nemarkirana steza, ki pripelje naravnost na Kremžarjev vrh. Na veliko žalost je tudi ta skrit v gozdu. No, morda se le kaj vidi, a sama tisti dan nisem videla ničesar, ker je že začelo deževati in so se vlekle megle. Z vrha sestopimo do Koče pod Kremžarjevim vrhom, kjer dobimo zadnji, šesti žig na Pohorju. Predlagam, da si privoščimo nekaj toplega, domačega za pod zob. Sirovi štruklji, zabeljeni z medom, so več kot odlični. Od Grmovškovega doma pod Veliko Kopo do sem smo potrebovali slabe tri ure.

Od Koče nas čaka le še sestop proti Slovenj Gradcu. Pot je mestoma precej strma; dežuje ali je ravno prenehalo deževati, zato je nujna previdnost zaradi možnosti zdrsa. Do Slovenj Gradca bomo potrebovali uro in 30 minut. Nato pa le še proti domu ….

Nadmorska višina: 1543 m

Višinska razlika:

Vzpon - 500 m

Sestop - 1133 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 2 zvezdici

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 4. junij 2020 / 16:26

Na vrtu

Generacija mojih staršev ni vrtnarila za sprostitev in zabavo, pač pa iz ekonomskih razlogov. Delavska družina s podeželja zelenjave ni kupovala v trgovini ali na tržnici, pač pa jo je pri...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Slavni Ziljan na Glasovi preji

Tokratna že 98. Glasova preja je bila prva v zamejstvu. V Bistrici na Zilji smo jo v soboto organizirali v spomin na Matija Majarja Ziljskega. Miha Naglič se je pogovarjal s poznavalcem Majarjevega ži...

Kronika / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Smrtna nezgoda traktorista

Med vožnjo med Malenskim Vrhom in Lazami je v četrtek 73-letni domačin s traktorjem zapeljal po strmem gozdnem pobočju navzdol. Prevračanja ni preživel.

Kronika / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Zagorelo pod daljnovodi

Kranj - V nedeljo popoldne je zagorela podrast pod daljnovodi na sedlu med Joštom in Šmarjetno goro. Požar se je zaradi vetra nevarno širil proti bližnjemu gozdu, zato so poleg p...

Splošno / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Depresija se priplazi počasi

Depresija je vedno pogostejša anksiozna motnja, ki nastane kot posledica kemičnega neravnovesja v možganih. O njej govorimo, ko so žalost, slabo razpoloženje, obup in strah prisotni v veliko večji mer...

Zanimivosti / četrtek, 9. april 2009 / 07:00

Uspešna krvodajalska akcija

Britof – Krajevna organizacija Rdečega križa Britof je ob koncu marca organizirala krvodajalsko akcijo. Kot navaja sekretarka Metka Žibert, je kri darovalo 38 krajanov, med njimi...