Pogled na zahodno pobočje Velike Kope

Začetek Slovenske planinske poti (3. del)

Prečenje Pohorja - Prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca je dolgo približno sedemdeset kilometrov. Najvišji vrh Pohorja je Črni vrh s svojimi 1543 m. Junij je idealen za nabiranje zdravilnih rož.

Za nami je še druga nočitev na Pohorju. Zadnji del poti, ki je dolg približno dvajset kilometrov, nas bo popeljal na najvišji vrh Pohorja, Črni vrh, prek koroškega smučarskega centra Kope do Kremžarjevega vrha na zahodu Pohorja. Potem bo sledil le še strm sestop do Slovenj Gradca. Pa pojdimo zadnjemu pohorskemu dnevu naproti.

V Ribniški koči dobimo četrti žig. Koča stoji na severni strani Malega Črnega vrha. Povzpnemo se na njegov vrh, kjer je akumulacijsko jezero za zasneževanje pozimi, nato pa sestopimo na južno stran do sedla Višavje, kjer se kmalu levo odcepi markirana pot do Mislinje. Vzpenjamo se po kolovozu skozi gozd in na levi kmalu opazimo smerokaz levo za Črni vrh, s svojimi 1543 m najvišji vrh Pohorja. Za najvišji vrh štajerskega zelenca se že skoraj spodobi, da ponudi lep razgled; Uršlja gora, Peca, del Karavank, Paški Kozjak, del Savinjskih Alp, Košenjak … Zložna in mestoma spuščajoča se pot nas pripelje do travnate ravnice Pungart oz. Veliko sedlo pod Veliko Kopo, kjer stoji Grmovškov dom, naša peta postaja, kjer vzamemo žig. Do sem smo od Ribniške koče potrebovali uro in 30 minut.

Smerokaz pri Domu nas opozori, da sta do zadnje postojanke še dve uri, do Partizanskega doma pa ura. In tukaj povem, da se očitno včasih markacisti tudi zmotijo. Od Doma se začnemo vzpenjati po smučišču na Veliko Kopo, ki je le meter nižja od Črnega vrha. Z vrha Velike Kope je čudovit razgled na vse strani. Nam jo je tisti dan že ponagajalo vreme, saj se je pripravljalo na dež, ki nas je kasneje tudi ujel.

Na drugi strani, na zahodnem pobočju Velike Kope so obširni travniki, kjer raste ogromno zdravilnih rož: arnika, rman, šentjanževka itd. Seveda pa moramo vedeti, kaj nabirati! Morda je dobro s seboj vzeti kakšno vrečko in nabrati tisto, kar nam narava ponuja. V sedlu med Veliko in Malo Kopo zavijemo levo, kjer dosežemo počitniške hiše in Partizanski dom. Pred domom je obnovljeno košarkarsko igrišče in tik preden ga prečimo, je smerokaz, da sta do Kremžarjevega vrha še dve uri. Kako(???), saj je vendar že pred uro pisalo, da sta le še dve uri. In na drugi strani igrišča spet smerokaz, da je le še 1 uro in 40 minut. Joj, za prečenje košarkarskega igrišča smo potrebovali 20 minut? Bog si ga vedi, koliko je res še do zadnje koče, a roko na srce: hodili bomo še dve uri.

Od Partizanskega doma se spustimo po zahodnem pobočju Male Kope. Strm sestop po travnatem pobočju, kjer rastejo maline, nas pripelje do Kaštivskega sedla, kjer je križišče gozdnih cest. Nadaljujemo levo, nekaj časa kar po cesti. Hodimo proti južni strani Ertarjevega vrha, 1229 m. Smerokaz nas usmeri na ozko, zoprno in nič kaj prijetno strmo stezo, po kateri se spustimo na Slovenjegraško sedlo, visoko komaj meter čez tisoč. Strm sestop pa pomeni, da bomo morali spet zagristi v breg. Sledi strm vzpon, najprej po kolovozni poti, nato skozi gozd. Hodimo po slemenu in zmerno pridobivamo višino v smeri Koče pod Kremžarjevim vrhom. Na tem delu poti raste ogromno borovnic. Joj, kako so prijale tistega soparnega popoldneva, ko je že rahlo pršilo. Če bomo pozorni, bomo videli, da se na tej poti, ko piše, da je do Koče le še 15 minut, strmo desno odcepi nemarkirana steza, ki pripelje naravnost na Kremžarjev vrh. Na veliko žalost je tudi ta skrit v gozdu. No, morda se le kaj vidi, a sama tisti dan nisem videla ničesar, ker je že začelo deževati in so se vlekle megle. Z vrha sestopimo do Koče pod Kremžarjevim vrhom, kjer dobimo zadnji, šesti žig na Pohorju. Predlagam, da si privoščimo nekaj toplega, domačega za pod zob. Sirovi štruklji, zabeljeni z medom, so več kot odlični. Od Grmovškovega doma pod Veliko Kopo do sem smo potrebovali slabe tri ure.

Od Koče nas čaka le še sestop proti Slovenj Gradcu. Pot je mestoma precej strma; dežuje ali je ravno prenehalo deževati, zato je nujna previdnost zaradi možnosti zdrsa. Do Slovenj Gradca bomo potrebovali uro in 30 minut. Nato pa le še proti domu ….

Nadmorska višina: 1543 m

Višinska razlika:

Vzpon - 500 m

Sestop - 1133 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 2 zvezdici

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 22. december 2020 / 07:00

Gorenjski glas, št. 102

Gorenjski glas, 22. december 2020, št. 102

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 23. julij 2012 / 07:00

Poletje v Bohinju

Festival Kanal se vsako leto v Bohinju s svojo glasbeno ponudbo ob sredah izkaže za poletno osvežitev.

Nasveti / ponedeljek, 23. julij 2012 / 07:00

Začetek Slovenske planinske poti (3. del)

Prečenje Pohorja - Prečenje Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca je dolgo približno sedemdeset kilometrov. Najvišji vrh Pohorja je Črni vrh s svojimi 1543 m. Junij je idealen za nabiranje zdravilnih...

GG Plus / ponedeljek, 23. julij 2012 / 07:00

Tatovi mojega življenja (3)

Čez tri mesece so me peljali na kontrolni pregled, povedala sem, kaj se mi dogaja, zdravnik me je s kladivcem udaril po kolenu, da je sunkovito švignilo kvišku, potem pa me je začudeno pogledal i...

Prosti čas / ponedeljek, 23. julij 2012 / 07:00

Jubilejne ribe in meso

V Snoviku in Ihanu je dišalo po novih receptih, jedeh, ustvarjali so ljubitelji rib in žara. Že desetič so tekmovali v pripravi jedi iz postrvi in se borili za naslov najboljšega žar mojstra.

Zanimivosti / ponedeljek, 23. julij 2012 / 07:00

S poslikavo telesa v boj za čiste vode in okolje

Naklo - Nizozemski umetnik poslikave telesa Yorick Wijngaard je svoje videnje boja Martina Strela za čiste vode in okolje prelil v delo, ki je nastalo na telesu Martina Strela in...