Odmev na "Moj pogled"

V rubriki Moj pogled v Gorenjskem glasu 13. julija 2012 evropski poslanec Jelko Kacin kritično ocenjuje potek letošnje proslave ob državnem prazniku 25. juniju. Njegovih navedb v zvezi s proslavo v svojem komentarju ne bi omenjal, saj je bilo o tem prelitega že dosti črnila.

Oglašam se zaradi opisa dogodkov v zvezi s pokoli muslimanov v Srebrenici pred sedemnajstimi leti, ki ga Jelko Kacin postavlja na začetek članka. Glasi se: »V sredo, 11. junija, so na pogrebni slovesnosti pri Srebrenici pokopali 520 identificiranih žrtev pokola pred sedemnajstimi leti. Kosti so nabrali po množičnih grobovih, v katerih so poskusili prikriti žrtve pokola muslimanske enklave. Mednarodno sodišče za zločine v Haagu je pokol razglasilo za genocid. Čeprav so jih krvniki zbrisali z obličja zemlje in večkrat prekopali, so jih vendarle našli ...«

 

Ne vem, zakaj Jelko Kacin v opisanem članku omenja genocid v Srebrenici in ga povezuje s kritično razpravo o proslavi. Prepričan sem, da ni Slovenca, ki na dogodke v Srebrenici pred sedemnajstimi leti ne bi gledal kritično in jih obsodil. To je storila tudi širša javnost in sodišče za človekove pravice v Haagu.

 

Do tu je vse lepo in prav. Toda javno sprašujem Jelka Kacina, ali ne ve, da se je po končanju druge svetovne vojne zgodil hud genocid nad delom slovenskega naroda tudi v Sloveniji. Ali Jelko Kacin ne ve, da je danes v Sloveniji identificiranih več kot šeststo grobišč, kjer so pokopane žrtve zunajsodno pobitih mož, žena in otrok slovenskega naroda. Vsa ta grobišča niso raziskana, niso identificirane žrtve, niti ni poskrbljeno, da bi te žrtve svojci lahko dostojno pokopali.

 

Tudi sam obsojam genocid v Srebrenici, ki se je zgodil pred sedemnajstimi leti. Ko pa pomislim na tisoče zunajsodno pobitih Slovencev, ki od leta 1945 čakajo na epilog svoje smrti, me prevzame žalost in strah za prihodnost slovenskega naroda. Mislim, da bi bilo prav, da bi politik, kot je Jelko Kacin, ki se v dopisu sklicuje na evropskost svojega političnega delovanja, o tem tragičnem poglavju slovenskega naroda zavzel konkretno stališče. Najmanj, kar bi človek pričakoval od politika evropskega kova, je, da bi tudi do civilnih žrtev genocida, ki se je v Sloveniji zgodil po koncu druge svetovne vojne zavzel enako stališče, kakor ga je do žrtev genocida v Srebrenici pred sedemnajstimi leti.

 

Andrej Tušek,

Selca