V Reziji še vedno obstaja društvo brusačev, ki ohranja bogato dediščino; del njihove zanimive zgodovine je do konca maja na ogled tudi v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. / Foto: Matic Zorman

Škarje in nože so nekoč ostrili potujoči brusači

Tako kot vsem dobro poznani Ribničani, ki so se, da so preživeli sebe in družino, s suho robo na ramah odpravili po svetu, so se s trebuhom za kruhom na pot nekoč morali odpraviti tudi rezijanski brusači. Najprej peš, kasneje s kolesom in v zadnjih desetletjih s kombiji so šli od kraja do kraja, gospodinjam nabrusili škarje in nože, popravljali dežnike, nekateri celo cinkali peči.

Kranjska Gora – Potujoči brusači so se ukvarjali obrtjo, ko jo je v Reziji opravljalo mnogo moških, tudi mladih, zlasti v kraju Solbica, od koder tudi prihaja razstava o dediščini potujočih brusačev iz Rezije, ki je do konca maja na ogled v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori. »Za ta sicer nenavaden poklic so se odločali tisti, ki so bili doma v gorah, kjer je bilo malo možnosti, da bi se priučili drugih obrti. Brusaštva se je bilo mogoče hitro naučiti brez kakih posebnih vložkov ali izkušenj – zadostovalo je že malo bistrosti, požrtvovalnosti, potrpljenja in delovne vneme,« pojasnjujejo avtorji razstave.

A brusač je moral zapustiti družino in oditi v svet, biti zdoma dolge mesece. Nenehno se je selil in s tako imenovanim dolgim klicem gospodinjam oznanjal svoj prihod. Domov so se brusači vračali le za kratek čas ob posebnih priložnostih, kot so tradicionalni vaški prazniki ali košnja.

»Ko je pri družinah zbral nože in škarje, se je brusač postavil v kot kakšnega trga, pod stebrišče ali v vežo. Delati je začel na »sedlu« svojega nenavadnega in posebnega kolesa, opremljenega z delovnimi pripomočki: večja naprava je bila za brušenje, manjša s smirkom pa za loščenje ostro nabrušenih predmetov. Nekoliko više na kolesu je bila pritrjena zarjavela posodica, iz katere je kapljala voda na brus, ki je deloval na nožni pogon,« še pojasnjujejo.

V preteklosti so se brusači selili iz kraja v kraj z delovnim orodjem v lesenem zaboju, imenovanem krama, ki so ga nosili na ramenih. Kasneje so začeli uporabljati voziček na dve kolesi, imenovan krosma. Po drugi svetovni vojni ga je zamenjalo kolo, opremljeno za opravljanje te obrti.

Rezijanski brusači so hodili vsepovsod, delali so samostojno in niso tekmovali med seboj. Starejši so raje hodili po podeželju, mlajši pa so raje delali v mestih. V 19. stoletju in v letih pred prvo svetovno vojno so se rezijanski brusači odpravljali v daljne dežele Vzhodne in Južne Evrope. Eden takšnih je bil Simeone Siega iz Osojan, ki je med svojim dolgoletnim popotovanjem, polnim dogodivščin in nevarnosti, pripotoval prek Balkana v Bospor in nato prek Turčije, Anatolije in Sirije nadaljeval pot v Jeruzalem, še lahko izvemo na razstavi v Kranjski Gori.

Tako so rezijanske brusaške delavnice vzniknile v marsikaterem mestu avstro-ogrske monarhije, stare Srbije in Romunije. Nekateri brusači so se ukvarjali tudi s cinkanjem bakrenih posod in peči ter popravljanjem dežnikov, drugi so obvladali celo posebno tehniko brušenja in bili opremljeni z orodjem za brušenje kirurških inštrumentov, kar je bilo prava umetnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 21. november 2018 / 23:06

Varno na avtobusu in cesti

Kranj – Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj je minuli teden na tradicionalno avtobusno učno uro povabilo tretješolce s kranjskih osnovnih šol Predoslje, Helene Puhar in Matija Čopa. V treh dn...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...