V Zelencih začeli pot prek Alp

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / / 06:00

Enajst novinarjev iz Francije, Kanade, Romunije, Nepala, Italije, Nemčije in Slovenije je v sredo v Zelencih začelo 1500 kilometrov dolgo pot čez Alpe od Kranjske Gore prek avstrijskih in italijanskih Alp do francoskega Grenobla.

Kranjska Gora - Na poti bodo uporabljali javna prevozna sredstva, del poti pa bodo opravili peš ter tako skušali opozoriti na problem, ki ga za Alpe predstavlja vedno gostejši promet, ter obenem pokazali, da je vendarle mogoče potovati tudi drugače kot z osebnimi avtomobili.

Projekt, ki ga tokrat že šesto leto zapored organizira stalni sekretariat Alpske konvencije, se imenuje SuperAlp. Letos je osredotočen na evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000 in območja, na katerih potekajo projekti evropskega okoljskega programa Life. Eden od takšnih je tudi projekt ohranjanja in upravljanja sladkovodnih mokrišč v Sloveniji Wetman, ki ga vodi Zavod za varstvo narave in v katerega je vključen tudi naravni rezervat Zelenci v Kranjski Gori. »Gre za dokaj učinkovit način promocije Alp in naravovarstva. Tokrat želimo ljudem sporočiti, da življenje na območjih Natura 2000 lahko predstav­lja tudi ekonomsko prednost. Poleg tega sporočamo, da Alpska konvencija ni le list papirja, temveč jo prinašamo na teren, v življenje,« pou­darjajo organizatorji. Kot pravi Marco Ondia, generalni sekretar Alpske konvencije, je v njej veliko potenciala za Slovenijo. »Ljudi bi radi prepričali, da je pametno upoštevati Alpsko konvencijo in jo uporabiti v praksi, ker predstav­lja strateški instrument za prihodnost,« pravi Ondia, ki želi, da bi Slovenija nadaljevala z delom, začetim v času predsedovanja in obravnavanim na alpski konferenci marca 2011 na Brdu. »Tudi sredstva, namenjena projektom in izvajanju Alpske konvencije, bi morala ostati vsaj enaka kot doslej. Konvencija je namreč za Slovenijo strateškega pomena, posebej v tem delu, ki resnično živi od turizma, gozdarstva in gorskega kmetovanja. Tu je Alpska konvencija resnično del vsakdanjika. In upam, da bodo to razumeli in podpirali tudi politiki.«

Kot glavne dejavnike ogrožanja Alp Marco Ondia navaja povečan transport, posege v naravo zaradi gradnje infrastrukture, posebej zunaj zavarovanih območij, ter odseljevanje prebivalstva iz višje ležečih kmetijskih območij.