Brez obravnavanja starejših vozil bi imel Euro7 komaj zaznaven vpliv na emisije dušikovih oksidov v cestnem prometu.

Emisijski standard Euro7

Ne bo sprejet v predlagani obliki. Očitno tudi tu velja, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

Konec lanskega leta je Evropska unija vložila predlog za nov emisijski standard Euro7, ki naj bi nadomestil sedanjega Euro6 z namenom, da se izpusti dušikovega oksida in ogljikovega oksida še bolj zmanjšajo. V okviru uredbe bi EU prvič regulirala tudi izpuste nevarnih trdih delcev in mikroplastike, ki nastajajo pri uporabi pnevmatik in zavor.

Prvi standardizirani predpisi o izpušnih plinih za osebne avtomobile v Evropski uniji so začeli veljati leta 1970. Današnji običajni izraz Evro standard je bil uveden leta 1992 s standardom za emisije izpušnih plinov Euro1; zdaj velja Euro6. Zaradi vedno strožjih mejnih vrednosti in vse bolj izpopolnjene tehnologije so pogonski sklopi sodobnih vozil postali čistejši, onesnaževanje z drobnimi delci, ki jih povzroča izgorevanje, pa se je zmanjšalo. Kljub temu uspehu avtomobilske industrije in vse večjemu številu električnih vozil ostaja onesnaženost z drobnimi delci, še posebno v mestih, visoka. Ugotovili so, da večine drobnih delcev v cestnem prometu ne povzročajo več izpušni plini, pač pa tudi obraba zavor in pnevmatik. Zato novi emisijski standard Euro7 ne meri več le na izpustov iz motorjev, ampak tudi obremenitve okolja s trdimi delci iz zavor in pnevmatik (po raziskavah avtomobil s štirimi novimi pnevmatikami sprosti v okolje med 70 do 150 miligramov delcev na kilometer, v povprečni življenjski dobi torej kar nekaj kilogramov).

Predlog je v avtomobilski industriji naletel na neodobravanje

Avtomobilski proizvajalci in države, med katerimi so najglasnejše Francija, Italija, Slovaška, Češka, Madžarska, Poljska, Bolgarija in Romunija, so mnenja, da uvedba novega standarda v luči opuščanja motorjev z notranjim zgorevanjem ni smiselna in po nepotrebnem obremenjuje proizvajalce ter upočasnjuje razvoj električnih vozil.

Pri evropskem avtomobilskem združenju ACEA so poudarili, da standard Euro7 ne prinaša bistvenega izboljšanja varovanja okolja, po drugi strani pa močno dviguje stroške razvoja avtomobilov. Kot glavni argument poudarjajo prevelika vlaganja, potrebna za vpeljavo standardov, ki bi jih proizvajalci sicer lahko namenili za prilagajanje prepovedi uporabe klasičnih motorjev po letu 2035. Tudi stroški pri izdelavi vozil bi se bistveno bolj podražili, kot so izračunali evropski uradniki. Pri združenju ACEA navajajo za 2630 evrov višje stroške pri izdelavi dizelskih motorjev in 1860 evrov pri bencinskih motorjih, pri tovornih vozilih pa bistveno več. Seveda bi se te podražitve verjetno prenesle na ramena kupcev, kar bi pomenilo, da bi se predvsem manjši avtomobili konkretno podražili. Volkswagen je še pred pojavom novega predloga napovedal, da bi stroga norma Euro7 lahko povzročila izginotje pola. Škoda grozi z ukinitvijo fabie, scale in kamiqa, z zaprtjem tovarne in izgubo tri tisoč delovnih mest, če bi standard Euro7 zaživel v polnosti. Euro7 bi tako »ubil« razred malih avtomobilov, ki so steber masovne mobilnosti.

Kompromisni predlog je precej omilil pravila

Na vse te pritiske in argumente je Svet EU letos septembra pripravil kompromisni predlog, po katerem bi mejne izpuste za avtomobile in kombinirana vozila ohranili iz standarda Euro6. Pri težkih vozilih, kot so avtobusi in težka tovorna vozila, pa bi mejne vrednosti zaostrili. Upoštevati pa bo treba ostrejša pravila pri odpadu majhnih delcev s pnevmatik in zavor. Prav tako bo EU zaostrila meje izpustov za avtobuse in težja gospodarska vozila. Novi cilj EU je, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov.

Svet, Evropski parlament in Evropska komisija se morajo zdaj pogajati o končnem dogovoru o novih predpisih. Ta naj bi bil sprejet še do konca letošnjega leta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 19. avgust 2008 / 07:00

Rekordni časi na Ratitovec

Gorski tekači so se v teku na Ratitovec borili za mesta v reprezentanci za svetovno prvenstvo. Z novima rekordoma proge sta bila najboljša brat in sestra Kosovelj.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / torek, 7. november 2023 / 07:00

Čas se izteka

Če razmišljate o sončni elektrarni, je zdaj skrajni čas, da sprožite postopke in prehitite nova pravila, ki bodo s 1. januarjem 2024 podražila vašo investicijo.

Nasveti / torek, 7. november 2023 / 18:11

Zeljna juha in palačinke z jabolkom

Za pripravo zeljne juhe potrebujemo: približno 0,5 kg svežega zelja, 1 čebulo, 1 por, 1 srednje veliko korenje, 200 g kolerabe, 1 paradižnik, 1 žličko mlete rdeče paprike, pol žličke kumine, pol žl...

Radovljica / torek, 7. november 2023 / 18:11

Cajhnov jez: ekosistemsko ravnovesje ali gospodarski interesi?

Reke so žile naše narave, ki nosijo s seboj življenje, vodo, in bogastvo. Kljub temu pa človek že stoletja posega v njihovo naravno ravnovesje. Rečne ovire, kot so jezovi, brzice in kanali, so postale...

Kranj / torek, 7. november 2023 / 18:10

Razpis za direktorja Klinike Golnik

Golnik – Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik je na svoji spletni strani objavila razpis za delovni mesti direktorja in strokovnega direktorja. Oba bosta imenovana za štirile...

Zanimivosti / torek, 7. november 2023 / 18:09

Ta teden sejem Ambient in Dom plus

Ljubljana – Jutri vrata odpira sejem Ambient in Dom plus, 32. sejem notranje opreme in graditeljstva, ki bo potekal na Gospodarskem razstavišču do 12. novembra. Kot pravijo organizatorji, bo na sej...