Spreminjajo staro prakso

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. julij 2012 / 06:00

V šenčurskem Protim Ržišnik Perc so lahko zadovoljni, ker jim je edinim v roku uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za ureditev dvorane za Evropsko prvenstvo v košarki 2013. Zadovoljstvo direktorja Andreja Ržišnika je deljeno, saj mu zgolj urejeni dokumenti niso dovolj. Kot odgovoren arhitekt bi (tudi) pri takšnih projektih rad dokončal delo. A je praksa pri nas drugačna. Zastarela. Jugoslovanska, pravi.

Kranj - Veliki športni dogodek je zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj (in tudi denarja) celo ogrožen. Protim Ržišnik Perc je svoje delo - s pridobitvijo gradbenega dovoljenja - opravil pred meseci. »V našem podjetju je šestdeset visoko usposobljenih posameznikov, ki obvladujejo tudi tako specifične projekte. Resnici na ljubo smo mi imeli bolj enostavno delo, saj Podmežakla že stoji, a smo morali vključiti vso strokovno, upravno, tehnično in še kako drugo znanje, da smo projekt pripeljali do gradbenega dovoljenja,« pove direktor in arhitekt Andrej Ržišnik.

V tem delu je zadovoljen z izidom, z marsičim drugim ne. Razlog je v zakonu o javnih naročilih, ki favorizira le najnižje cene in hkrati zelo poenostavlja intelektualne storitve. »Javni naročniki imajo sicer velike težave pri pridobivanju dobrega izvajalca. V primeru Podmežakle so zaradi preteklih težav (zaprtje vzhodne tribune po izvedeni investiciji) pripravili zelo dober razpis, delo na koncu zaupali nam. A je tudi to premalo, kriva pa ni Občina Jesenice,« pove direktor.

Veriga odgovornosti

Meni, da je vodenje javnih investicij v Sloveniji še vedno jugoslovansko. Brez strokovnega pristopa. Pomembna je zgolj najnižja cena izvajalca, projektanti niso več vključeni v delo. Pa bi morali biti pri izbiri izvajalca, oddaji del, gradnji in vodenju, odpravi pomanjkljivosti in na koncu pridobivanju upravnega dovoljenja. »Lahko se hvalimo z gradbenim dovoljenjem, a rezultata še ni. Naši arhitekti so v prihodnjih fazah izključeni,« je ogorčen nad javnimi razpisi, kjer je pomembna le najnižja cena (tako za dobavo kurilnega olja kot intelektualno delo), Andrej Ržišnik. In ponuja nov model. Preizkušen v Nemčiji in pri številnih projektih gospodarstva, ki so jih izvedli v zadnjih letih.

Nov model je veriga odgovornosti. »Po sedanji zakonodaji je naročnik prepuščen izvajalcu in nadzoru. Odgovorno bi bilo, da projektant vrši nadzor, odpravlja napake in zagovarja pridobitev uporabnega dovoljenja. S tem bi sklenil verigo odgovornosti,« pove direktor. Če bi tako vodili projekt Cero Gorenjska, bi ga danes imeli. S stanjem v javnem sektorju se ne more sprijazniti, a upa govoriti.

»Pred letom bi me veliki gradbinci klicali in grozili, pred dvema letoma kam odpeljali,« pravi in nadaljuje: »Tuja podjetja, ki gradijo pri nas, želijo imeti sklenjeno verigo odgovornosti. Saxonia-Franke nas je izbral šele potem, ko je izvedel, da obvladamo ves proces, od začetka do konca.«

Kljub uspehom je Ržišnik zaskrbljen za prihodnost. Ne verjame, da se bo gospodarska klima v prihodnjih mesecih izboljšala. »Upam, da prihaja čas za čiščenje slabih praks. Ravnati moramo preudarno. Do rezultata moramo vsi priti le s kvalitetnim in korektnim delom,« pravi. Skrbi ga, če bo še lahko zagotavljal delo za veliko ekipo strokovnjakov, saj se je obseg gradenj občutno zmanjšal. Sprašuje se, ali bo lahko z leti pridobljeno znanje zaposlenih obdržal na enem mestu.

Gospodarstvo preudarno

Poslovanje Protim Ržišnik Perc v zadnjih mesecih njen direktor ocenjuje kot ne najbolj ugodno. Cene storitev so padle skupaj z večanjem težav gospodarstva. Letos v podjetju niso izplačali stimulativnega dela plače - vodilni imajo zato nižje plače za četrtino, zaposleni za pet odstotkov. »Obstali bomo, a delamo za plačo. Kriza nam, zaradi težav drugih in racionalnejšega obnašanja gospodarstva, sicer prinaša delo. A glavnih izvajalcev ni več. Ni dovolj projektov,« pove Andrej Ržišnik.

»Pred letom smo menili, da se kriza poslavlja, da se gospodarstvo postavlja na noge, a žal opažamo, da gospodarska aktivnost še pada, menedžerji in lastniki se bolj preudarno odločajo za investicije. Kdor opazuje propad številnih podjetij ali se bori za preživetje, se težje odloči za širitev, za investicijo,« o novostih pri polnjenju Gospodarske cone Žirovnica pravi Sabina Fašmon Muznik, direktorica RP Investicije (Skupina Ržišnik Perc). Za vodenje projekta cone so se odločili v času visoke gospodarske rasti, pričakovali so, da bo hitro zaživela, podjetje pa bi odpiralo podobne cone tudi drugod. Na ta način so namreč zagotavljali delo podjetjem v skupini.

Danes imajo prodanih med trideset in štirideset odstotki zemljišč v coni Žirovnica, rezerviranih je dodatnih dvajset odstotkov zemljišč. »Letos smo podpisali dve pogodbi, pričakujemo podpis vsaj še ene, v čakalnici na boljše čase sta podpisa še dveh ali treh podjetij,« pove direktorica. Prepričana je, da so cene zelo ugodne: podjetja ob podpisu plačajo zgolj 69 evrov za kvadratni meter za komunalno urejeno zemljišče in že vračunanim komunalnim prispevkom. Preostalih trideset evrov za kvadratni meter investitorji plačajo čez dve leti. Po zaključku investicije.

Kmalu se bo začela gradnja poslovne stavbe podjetja Exacta Normalija, gradbeno dovoljenje so pridobili pred dnevi. Pri gradnji objekta za Saxonia-Franke pa celo prehitevajo terminski načrt. Temeljni kamen so položili novembra lani, objekt bo pripravljen konec avgusta. Mesec do dva pred rokom. »Objekt bo nared pred rokom in za manjšo ceno, kot smo načrtovali. Zato, ker smo projektanti vključeni tudi v nadzor in vodenje projekta,« pravi Andrej Ržišnik.