Svetovni dan prebivalstva

Število prebivalcev na svetu se zaradi zniževanja rodnosti povečuje vse počasneje. Po napovedih naj bi se v Sloveniji po letu 2024 zniževalo in naj bi leta 2060 že padlo pod dva milijona.

Združeni narodi so 1989. leta, torej dve leti po tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard, razglasili 11. julij za svetovni dan prebivalstva. Ta dan je v svetu namenjen globljemu razmisleku o pomembnih vprašanjih, ki so povezana s prebivalstvom.

V državnem statističnem uradu so ob letošnjem svetovnem dnevu prebivalstva zbrali nekaj podatkov o svetovnem prebivalstvu. Kot navajajo, je pred sedemdesetimi leti na svetu živelo 2,5 milijarde prebivalcev, danes jih živi sedem milijard in sedemsto milijonov, po napovedih Združenih narodov pa naj bi jih bilo ob koncu stoletja 11,2 milijarde. Vsako minuto se na svetu rodi 272 prebivalcev in umre približno 113, na podlagi takšne razlike med rojenimi in umrlimi se bo letos število Zemljanov povečalo za približno 77 milijonov oziroma skoraj za toliko, kot je prebivalcev Nemčije.

Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta, kar pomeni, da je polovica svetovnega prebivalstva starejša od 30,5 leta in polovica mlajša; pred petdesetimi leti je bila 21,5 leta. Povprečno najmlajše je prebivalstvo v Afriki, tam je mediana 19,7 leta, najstarejše pa je v Evropi, kjer je 42,5 leta. Slovenija se z mediano starosti 44,5 leta uvršča med državami na deseto mesto na svetu.

Glavna spremenljivka, ki nakazuje razvoj svetovnega prebivalstva, je celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na žensko. Po podatkih Združenih narodov je stopnja 1966. leta znašala pet otrok na žensko, od takrat do danes se je zmanjšala za polovico in je zdaj že pod 2,5 otroka na žensko. Kot kažejo napovedi, se bo še naprej zmanjševala – do leta 2070 naj bi se znižala na 2,08, po letu 2080 pa naj bi celo padla pod dve, kar bi dolgoročno že pomenilo upad svetovnega prebivalstva. Med celinami so glede stopnje rodnosti precejšnje razlike. V Evropi, kjer je stopnja rodnosti najnižja, se je ob koncu prejšnjega tisočletja znižala na 1,43 otroka na žensko, a se v zadnjih letih rahlo zvišuje (zdaj je 1,61) in naj bi se po napovedih Združenih narodov do leta 2100 stabilizirala na 1,77. V Afriki, kjer je stopnja rodnosti 4,44 otroka na žensko, se od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja hitro zmanjšuje in naj bi do konca 21. stoletja padla na 2,14 otroka na žensko.

»V Sloveniji se je celotna stopnja rodnosti zniževala do leta 2003, ko je bila 1,2 otroka na žensko, od takrat naprej se je počasi višala in v letu 2019 dosegla vrednost 1,61,« ugotavljajo v statističnem uradu, kjer navajajo podatek, da se je v zadnjih petdesetih letih število prebivalcev Slovenije povečalo za 370 tisoč. Po projekciji prebivalstva Europop2019 naj bi število prebivalcev še naraščalo do leta 2024, takrat naj bi jih bilo 2.116.000, potlej pa naj bi počasi upadalo in se v letu 2060 znižalo že pod dva milijona.