Pričakovali smo, da bodo bralci stali v vrsti
Radovljiška knjižnica je bila v zadnjih desetletjih znana po odličnih rezultatih na področju bralne kulture, zato so bili številni bralci v času omejenega dostopa do knjig veseli novih poti, po katerih so jim knjižničarji ta dostop vendarle omogočali. A direktorico Boženo Kolman Finžgar kljub vsemu skrbi, ker se mnogi njihovi bralci niso vrnili, predvsem pa, ker je med epidemijo opaziti močan upad branja med mladimi.
»Glede na številne izpovedi staršev in otrok o tem, koliko težav so imeli s prebiranjem navodil učiteljev, menim, da je bilo prav pomanjkanje sposobnosti branja z razumevanjem velik razlog zanje.«
Radovljica – Na spremenjene razmere v času epidemije so se hitro prilagodile tudi knjižnice. Že spomladi so tako organizirali brezkontaktno izposojo, pošiljanje knjig po pošti, naročanje in podaljševanje gradiva na spletu in okrepili telefonske linije za pomoč bralcem. Številne knjižnice so okrepile zalogo e-knjig ...
O tem, kako so se na razmere odzvale tako knjižnice kot bralci, smo se pogovarjali z Boženo Kolman Finžgar, direktorico Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Kolman Finžgarjeva, avtorica inovativnih bralnih projektov za mlade, je pred nekaj leti prejela stanovsko priznanje za aktivno delovanje na področju spodbujanja branja otroške in mladinske književnosti.
Kako so se na razmere epidemije odzvali uporabniki knjižničnih storitev spomladi?
Na začetku smo bili prikupno zmedeni prav vsi, tako mi kot bralci. Potem je knjižnica relativno hitro ugotovila, da se ne moremo popolnoma zapreti in kar oditi domov. Zato smo najprej uvedli telefonski številki in dežurstva, kasneje še številne druge. Takoj ko smo uvedli katerokoli ukrepe, so se bralci odzvali. Z izposojo po pošti smo odpremili po dvajset dvokilogramskih paketov na dan. Že kmalu smo organizirali brezkontaktno izposojo v vseh štirih glavnih enotah knjižnice, v Radovljici, na Bledu, v Gorjah in Bohinjski Bistrici, in tako tudi takrat, ko so bile občinske meje zaprte, bralcem omogočali, da pridejo do knjig v svoji občini. Interes je bil res velik.
Radovljiška knjižnica se lahko pohvali z izjemnimi številkami na področju branja. Kaj se je zgodilo v času svetovne epidemije?
Podobno kot po drugih knjižnicah: izposoja je padla, ljudje so se zaprli v svoje mehurčke, včasih se zdi, kot da ne potrebujejo branja ... Nam je izposoja padla za približno 25 odstotkov, enako je ostalo tudi v času, ko so se knjižnice spet odprle. Pričakovali smo, da se bo maja pojavil naval, celo najeli smo študentko, ki bi obiskovalce usmerjala in jih skladno z navodili NIJZ v stavbo spuščala le toliko, kot je dovoljeno ... Pa smo po 14 dneh ugotovili, da je ne potrebujemo, ker v knjižnici nikoli ni bilo preveč ljudi sočasno. Bralci so se sicer nato čez poletje postopoma vračali, a tako kot prej ni bilo več. Zlasti nas skrbi padec izposoje pri otrocih, mladini in srednješolcih, kajti to ima zagotovo dolgoročne posledice.
Kakšne?
Vsi vemo, da morajo mladi zelo dobro usvojiti branje, najprej samo tehniko, predvsem pa morajo brati z razumevanjem. To je pomembno tako v času šolanja kot seveda kasneje v življenju. Hitrost branja je važna, kadar morajo predelati veliko snovi, ampak predvsem je pomembno razumevanje. In glede na številne izpovedi staršev in otrok o tem, koliko težav so imeli s prebiranjem navodil učiteljev, menim, da je bilo prav pomanjkanje sposobnosti branja z razumevanjem velik razlog zanje. Res mislim, da je bil prvi val epidemije spomladi čas, ko se je večina ukvarjala z izobraževanjem, z branjem samim pa mnogo manj ... Zato so kot uporabniki ostali le že formirani bralci, to je tisti, ki so že brali, in to veliko. Tisti, ki so potrebovali podporo staršev, šole, učiteljev, so pa na neki stopnji prenehali brati. V juniju se je to počasi vendarle začelo spreminjati na bolje, a nas zdaj, ko se šole spet zapirajo, skrbi, kaj se bo zgodilo z navadami prostočasnega branja, predvsem mladih. Bojimo se, da bo upad branja in s tem bralne pismenosti zaznamoval celo generacijo otrok. Tisti, ki so brez dobre bralne pismenosti, imajo namreč neprimerno manjše možnosti za uspeh v šoli, za nadaljnje izobraževanje in vse drugo, kar je s tem povezano. To pa pomeni, da ima težave cela družba.