Sadjarstvo skozi čas

Sadjarstvo ima na Slovenskem dolgo zgodovino, verjetno kar od prazgodovine. Razvoj sadjarstva kot kmetijske panoge pa ima svoje začetke v drugi polovici 19. stoletja.

Slovenija je danes zasajena z okoli 5.300 hektarji intenzivnih sadovnjakov. Prevladujeta jablana (2.880 hektarjev) in oljka (800 hektarjev), sledijo breskve, hruške, češnje in orehi. Nekaj sadnih vrst je avtohtonih, druge pa so v naše kraje zanesle selitve narodov. Najstarejši viri in arheološki ostanki odkrivajo, da so pri nas v 1. stoletju n. št. uspevale oljke, mandljevci, breskve, smokve in celo pomarančevci. Že v tem času so Rimljani poimenovali kraje po sadnih vrstah (Hrušica, Jablanica, Češnjica). Srednjeveški viri navajajo gojenje sadja predvsem za samostanskimi zidovi, nekaj sadnih vrst pa je raslo tudi samoniklo. V tem obdobju so sadni vrtovi zrasli ob gradovih in dvorcih, v povezavi z okrasnim in zeliščnim delom. Tudi ob domačijah so začeli saditi nekatere vrste sadja, predvsem jablano, hruško in oreh. Valvasor opisuje že več kot sto sort jablan in hrušk, omenja pa tudi, da je na Kranjskem zaradi ugodnega podnebja moč gojiti slive, češnje, kutine, breskve in jagodičje. Proti koncu 17. stoletja so bile torej znane in razširjene že vse sadne vrste, ki pri nas uspevajo še danes. Od sredine 18. stoletja, ko so v naših deželah začeli sistematično pospeševati sadjarstvo, pa je ta panoga začela dobivati večji pomen. Sadili so sadne drevorede ob cestah, podložnike so nagrajevali in spodbujali h gojenju sadnega drevja in začeli z navodili o varstvu. S pisnimi viri, praktičnimi navodili in organiziranim poukom je bil omogočen tudi razvoj kmečkega sadjarstva. Za ta čas so značilni travniški nasadi z več sadnimi vrstami in sortami. Pri cepljenih rastlinah je bila podlaga sejanec, rast dreves je bila zelo bujna, debla visoka. Drevesa so pozno stopila v rodnost, v primerjavi z današnjimi sortami so bili pridelki negotovi in veliko manjši. Šele po letu 1970 se je pri nas začelo z gostim sajenjem sadnega drevja, kar so omogočale nove šibke podlage, način rezi, specializirana mehanizacija in učinkovito varstvo pred boleznimi in škodljivci. V teh letih je bila opravljena razdelitev Slovenije na deset sadnih okolišev in določene sortne liste. Pridelava sadja je dobila nov pomen, pridelki so se povečali in omogočen je bil tudi izvoz. Danes ima sadjarstvo kot panoga v Sloveniji velike možnosti za razvoj, saj omogoča primerljive dohodke na manjših površinah kot druge kmetijske panoge. Ljubiteljsko sadjarstvo pa ima pri nas že tradicionalno vlogo, saj skoraj ni vrta, kjer ne bi spomladi cvetela jablana, češnja ali kakšno drugo sadno drevo.