Od intimnih skic do velikih formatov

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 9. julij 2012 / 06:00

V Galeriji Šivčeve hiše so v torek odprli razstavo del akademskega slikarja Franca Vozlja iz Kranja. Dela bodo na ogled preko celega poletja.

Vselej, kadar se odpravljam v galerijo na ogled aktualne razstave likovnih del akademskega slikarja Franca Vozlja, me navdaja notranje zadovoljstvo ob spoznanju, da, poznavajoč njegov likovni opus, vem, kaj lahko pričakujem. Izbrano postavitev najnovejših del, ki jih avtor običajno oplemeniti s slikami, s katerimi gledalcu predstavlja stalnice in hkrati spremembe v njegovi sicer že več kot dvajset let med ljubitelji likovne umetnosti prepoznavni likovni govorici.

Skrbno je izbral tudi slike za tokratno razstavo v Galeriji Šivčeve hiše v Radovljici, kjer se znova predstavlja po dvajsetih letih. Na ogled je postavil dvaindvajset del različnih formatov in tehnik, od oljnih slik do risb s svinčnikom v kombinaciji s tempero. Njegov vodilni motivni svet vsekakor ostajata človeška figura, predvsem akt, in tihožitje, ali kot je povedal umetnostni zgodovinar in velik poznavalec Vozljevega dela dr. Damir Globočnik: »Obsežen slikarski opus, ki se v strnjenem nizu poraja že več kot dve desetletji, nam izpričuje slikarjevo zaupanje v izpovedno moč klasičnih likovnih tem, kakršni sta človeška figura in tihožitje.«

»Vselej pri postavljanju razstave in izboru del zanjo delujem profesionalno, kar od mene publika seveda pričakuje. Ob tem se vselej prilagajam tudi galerijskemu prostoru, ki je tu, v Šivčevi hiši, še posebej specifičen in moram priznati, meni zelo ljub,« razmišlja Franc Vozelj in dodaja: »Predstavljam nekaj najnovejših slik, hkrati pa tudi dela, ki sem jih naslikal v devetdesetih in v zadnjih desetih letih. S tem obiskovalcu dam občutek o kontinuiteti v mojem likovnem ustvarjanju, hkrati pa poudarim razvoj in raziskovanje, ki sta vseskozi prisotna v mojem slikarstvu.«

Že v prvem prostoru poleg večjih formatov iz cikla aktov z naslovom Homo predstavlja tudi dve novi deli, ki sta odklon od njegovih prejšnjih slik. Akte je umestil na barvno zelo izrazito ozadje. »Nekoliko sem eksperimentiral. Pravzaprav sem iskal odnos med ozadjem in figuro, ki pa mora biti enakovreden, saj gre v bistvu za pogovor med njima. Slika res mogoče deluje manj prostorsko in bolj ploskovito, hkrati pa se bolj nagibam k abstraktnemu kot pa realnemu.« Tako zgolj površen pogled na sliko pri gledalcu vzbuja predvsem barvno senzacijo in s tem estetski efekt, neko obliko in v kompoziciji dane odnose, če pa si sliko ogledamo natančneje, v njej vidimo zgodbo, ki je značilna tudi za Vozljeve prejšnje slike.

Če je avtor v prvi prostor namenil velike galerijske formate, je v spodnji sobi med drugim na ogled postavil tudi risbe, ki jih mogoče gledamo kot skice, čeprav bi zanje lahko rekli, da so zaključene umetnine. »Risba je pri nas zelo zapostavljena, a je za slikarja zelo pomembna, ker je intimna, direktna in ima v sebi najmočnejšo ekspresivno noto. Z risbo nisi obremenjen z velikim formatom, ampak si osredotočen na objekt na sliki in na njegovo sporočilnost. Tako sem želel pokazati tudi nekaj risb, teh »malih biserčkov«, ki so vsekakor pomemben del mojega opusa. Risba je namreč včasih še mnogo bolj intimna kot slika, zato jo samo pogosto vidim tudi kot končni izdelek, ne zgolj kot skico za večje slike,« razlaga Vozelj.

V zadnji sobi so na ogled tihožitja, čudovit pogled realnega v abstraktno, ki jih vse pogosteje predstavlja tudi na razstavah, tokrat pa hkrati tudi zaključujejo sprehod skozi slikarjev opus. Da bo razstava Franca Vozlja v Šivčevi hiši na ogled tja do septembra, ni naključje, saj je Radovljica v poletnih mesecih dobro obiskana tudi s strani tujih turistov, ki jim bo kvalitetna razstava dodatna obogatitev pri sprehodu po enem najstarejših slovenskih mest. Odprtje razstave je tokrat imelo še eno posebnost. V spremljevalnem programu je Kosovelove pesmi recitirala Alenka Bole Vrabec, z dvema skladbama pa se je predstavila violistka Maša Hribernik ob spremljavi Marka Hribernika. In publika je zahtevala dodatek, kar se na odprtjih razstav, verjemite mi, ne zgodi pogosto.