Ni vsaka meta poprova (3)

O meti oz. metah bi lahko pisali in končali tam proti koncu leta - obstaja namreč najmanj 25 vrst te izjemne aromatične rastline - a ker bi se prej ali slej naveličali, jim bomo do nadaljnjega dali slovo. Pripravimo si le še skodelico čaja iz plazeče mete oz. polaja. Ali pa še bolje - zakaj si ne bi za spremembo privoščili polajeve kave ... Če bo čas, bomo srknili še skodelico čaja kodraste mete.

Polaj je vreden 15 zelišč

V polaj oz. plazečo meto (Mentha pulegium) so svoj čas silno »verovali«. Moja pokojna babica je bila nad njenimi učinki naravnost navdušena. Zoper drisko po njenem ni bilo boljšega zdravila. Sem in tja je rada srebala tudi t. i. polajevo kavo - zavrela je vodo, vanj dala vejico polaja in žličko kave, vse skupaj na hitro prevrela, pustila stati pet minut, nato je ven vzela polajevo vejico in kavo natočila v skodelico. Nič čudnega, da je bila tako »gajstna« gospa, ki je živela celih 93 let. Rastlino so že davno pred njo uporabljali stari Grki in Rimljani, pa tudi germanska plemena so cenila njene zdravilne moči. Srednjeveški človek se je s pomočjo polaja odkrižal bolh in nadležnega mrčesa. Z njim pa si je odišavil tudi perilo. Kakopak je bila nad polajem navdušena tudi sv. Hildegarda iz Bingna, ki je med drugim zapisala: »Polaj ima prijetno toplino ... in v sebi nosi moč 15 zelišč ...« Toplo ga je priporočala pri gastritisu, razjedah na želodcu, vnetju debelega črevesja, pomanjkanju želodčne kisline, zgagi in spahovanju. V ljudskem zdravilstvu na splošno velja, da plazeča meta ureja delovanje želodca, preprečuje napenjanje in lajša krče notranjih organov. Kot večina drugih met tudi polaj spodbuja nastajanje žolča in deluje splošno krepčilno. Po njem sezimo, kadar nas mučijo težave s prebavo, protin, glavobol, bronhitis in prehladna obolenja. Izjemne uspehe dosega zlasti pri lajšanju predmenstrualnega sindroma (PMS) in menstruacijskih krčev. Izkazal naj bi se tudi pri odprav­ljanju tesnobe in celo proti morski bolezni. Najbolje storimo, da si ga omislimo kar na domačem vrtu. Temno zeleni listi imajo kratke peclje in so ovalni z ravnim ali nazobčanim robom. Drobni rožnati ali rahlo vijoličasti cvetovi sestavljajo okroglasta socvetja, za katera se zdi, kot bi bila nanizana na steblu. Med junijem in avgustom nabiramo cvetočo rastlino. Za pripravo čaja jo navadno posušimo, v kulinariki pa se obnese tudi sveža rastlina. Čaj pripravimo tako, da dve žlički posušenega zelišča poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet do osem minut, nato precedimo in pijemo. Pri uporabi moramo biti previdni in z njo nikakor ne smemo pretiravati. Polaj namreč vsebuje nevarno snov pulegon, ki lahko okvari ledvice in jetra, nekateri pa menijo, da lahko povzroči tudi splav.

Kodrasta poskrbi za prebavo

Prostora nam je ostalo le še za prijetno ostro aromatično kodrasto meto (Mentha crispa), za katero je bila sv. Hildegarda prepričana, da se zelo obnese pri gastritisu in slabi prebavi. Med drugim je zapisala: »Tako kot sol, ki v pravi meri oplemeniti vsako jed, in ki škodi, če je uporabimo preveč ali premalo, tako daje kodrasta meta, če jo dodamo mesu, ribam ali omakam, vsaki jedi dober okus in aromo, in tako ogreje želodec in poskrbi za dobro prebavo …«