Franc Jekovec v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, kjer je pripovedoval tudi o šenčurskih dogodkih.

Zgodovinske ocene še ni (9)

Pri obujanju teh dogodkov izpred osemdesetih let je tudi zanimiva pripoved verjetno še edinega preživelega udeleženca šenčurskih dogodkov Franca Jekovca, po domače Kodrovega ata z Luž. Gospod Jekovec je podobno, kot so dogodki opisani v omenjeni knjigi in vseh spremljanjih v takratnih časopisih in razpravah, zlasti pa kasnejši dogodki, ki so se dogajali vse do osamosvojitve samostojne Slovenije, ocenil šenčurske dogodke za pozitivni in pomemben doprinos, k začetku takratnih aktivnosti in idej udeležencev zborovanja, da Slovenija doseže samostojnost, pa čeprav se je to zgodilo šele šestdeset let kasneje.

Zanimiva dilema, ki jo podaja Matija Škerbec v svoji knjigi, ko končuje pripoved o šenčurskih dogodkih, sta vprašanji: Ali so imeli šenčurski dogodki kak pomen v zgodovini slovenskega naroda? Ali so bile te žrtve potrebne in ali je to kaj koristilo? Vprašanji se Matiji Škerbcu nehote vsiljujeta, ko premiš­ljuje o dogodkih v letih 1932 in 1933. Kaj je sledilo slovenskemu narodu v manj kot desetih letih po teh dogodkih, pa takrat udeležencu in avtorju knjige o šenčurskih dogodkih še v sanjah ni bilo znano. Marsikaj pa bi bilo o šenčurskih dogodkih iz leta 1932 za zgodovinsko proučevanje potrebno pregledati, tudi vse napisane publicistične članke, ki jih je Škerbec pisal vse do svoje smrti leta 1963 v Clevelandu.

Da bi šenčurski dogodki v zgodovinskem kontekstu dobili svoje mesto, kakor tudi vsi predvojni in povojni dogodki, ki bodo opisani v skupnem zgodovinskem zapisu, zlasti po proučevanju Varnostno obveščevalne službe Slovenije (VOS). Dejavnost, ki jo je izvajala VOS, je stopila iz ilegale šele v letih 1976-1979 in pomeni pravo zgodovino ter znanstveni pristop k vrednotenju vseh zgodovinskih dogodkov. Ko so po letu 1976 izšli Dokumenti o varnostno obveščevalni službi OF, narodni zaščiti in pravosodju, zlasti pa po letu 1990, ko so se odprli arhivi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Arhiva Republike Slovenije (ARS), zlasti pa arhivi OZNE in VOS-a, bo lahko dogajanje pred drugo svetovno vojno in med vojno ter po njej dobilo pravo in pravično oceno, kamor sodijo tudi šenčurski dogodki, ki ne bi smeli biti popolnoma pozabljeni. Zlasti zato, ker so bili obsojeni in zaprti Slovenci, ki so že v letu 1932 izražali zahteve po samostojni Sloveniji, kar se je zgodilo šele veliko let kasneje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 30. oktober 2020 / 12:18

Zavrnili referendum o investicijah v vojsko

Poslanke in poslanci so v sredo zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o sredstvih za investicije v Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026, ki so ga vložili poslanci Levic...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 29. februar 2020 / 20:26

Dobro skrbijo za svojo jelko

Skrb za pota do pohodniške postojanke Pri krivi jelki v Udin borštu, organizacija prireditev in skrb za obnovljeno Vogvarjevo hišo so glavne naloge dupljanskega društva.

Škofja Loka / sobota, 29. februar 2020 / 20:26

Mesečne novice na spletu

Škofja Loka – Z Občine Škofja Loka sporočajo, da začenjajo pripravljati mesečne e-novice Občine Škofja Loka, na katere se bo moč z nekaj kliki naročiti na občinski spletni strani in tako sproti izv...

GG Plus / sobota, 29. februar 2020 / 20:23

O kaznovanju v šoli – 3. del

Pravila šolskega reda so si med šolami zelo podobna, prav tako kazni oziroma vzgojni ukrepi. Po zakonu morajo šolska pravila skupaj napisati učenci, učitelji in starši, pri kaznovalni politiki imaj...

Kamnik / sobota, 29. februar 2020 / 17:20

Kakšen zrak dihajo na Duplici

Krajani južnega dela občine Kamnik opozarjajo, da dihajo onesnažen zrak. Agencija RS za okolje v Kamniku nima svoje postaje za merjenje kakovosti zraka, kar naj bi se v prihodnje sicer spremenilo. Inš...

Mengeš / sobota, 29. februar 2020 / 17:20

Defibrilator v Loki pri Mengšu

Loka pri Mengšu – V Loki pri Mengšu imajo od nedavnega nov avtomatski eksterni defibrilator, ki postaja vse bolj nepogrešljiv pripomoček v primerih zastoja srca. Nameščen je na fasadi tamkajšnjega...