Franc Jekovec v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, kjer je pripovedoval tudi o šenčurskih dogodkih.

Zgodovinske ocene še ni (9)

Pri obujanju teh dogodkov izpred osemdesetih let je tudi zanimiva pripoved verjetno še edinega preživelega udeleženca šenčurskih dogodkov Franca Jekovca, po domače Kodrovega ata z Luž. Gospod Jekovec je podobno, kot so dogodki opisani v omenjeni knjigi in vseh spremljanjih v takratnih časopisih in razpravah, zlasti pa kasnejši dogodki, ki so se dogajali vse do osamosvojitve samostojne Slovenije, ocenil šenčurske dogodke za pozitivni in pomemben doprinos, k začetku takratnih aktivnosti in idej udeležencev zborovanja, da Slovenija doseže samostojnost, pa čeprav se je to zgodilo šele šestdeset let kasneje.

Zanimiva dilema, ki jo podaja Matija Škerbec v svoji knjigi, ko končuje pripoved o šenčurskih dogodkih, sta vprašanji: Ali so imeli šenčurski dogodki kak pomen v zgodovini slovenskega naroda? Ali so bile te žrtve potrebne in ali je to kaj koristilo? Vprašanji se Matiji Škerbcu nehote vsiljujeta, ko premiš­ljuje o dogodkih v letih 1932 in 1933. Kaj je sledilo slovenskemu narodu v manj kot desetih letih po teh dogodkih, pa takrat udeležencu in avtorju knjige o šenčurskih dogodkih še v sanjah ni bilo znano. Marsikaj pa bi bilo o šenčurskih dogodkih iz leta 1932 za zgodovinsko proučevanje potrebno pregledati, tudi vse napisane publicistične članke, ki jih je Škerbec pisal vse do svoje smrti leta 1963 v Clevelandu.

Da bi šenčurski dogodki v zgodovinskem kontekstu dobili svoje mesto, kakor tudi vsi predvojni in povojni dogodki, ki bodo opisani v skupnem zgodovinskem zapisu, zlasti po proučevanju Varnostno obveščevalne službe Slovenije (VOS). Dejavnost, ki jo je izvajala VOS, je stopila iz ilegale šele v letih 1976-1979 in pomeni pravo zgodovino ter znanstveni pristop k vrednotenju vseh zgodovinskih dogodkov. Ko so po letu 1976 izšli Dokumenti o varnostno obveščevalni službi OF, narodni zaščiti in pravosodju, zlasti pa po letu 1990, ko so se odprli arhivi Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Arhiva Republike Slovenije (ARS), zlasti pa arhivi OZNE in VOS-a, bo lahko dogajanje pred drugo svetovno vojno in med vojno ter po njej dobilo pravo in pravično oceno, kamor sodijo tudi šenčurski dogodki, ki ne bi smeli biti popolnoma pozabljeni. Zlasti zato, ker so bili obsojeni in zaprti Slovenci, ki so že v letu 1932 izražali zahteve po samostojni Sloveniji, kar se je zgodilo šele veliko let kasneje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 17. september 2010 / 07:00

Škofjeloški rokometaši v osmini finala

Škofja Loka - Škofjeloški rokometni prvoligaši, ki so minuli konec tedna prvenstvo sicer začeli s porazom 28:32 proti ekipi Gorenja, so bili v sredo uspešni v šestnajstini finala...

Objavljeno na isti dan


Domžale / torek, 23. oktober 2018 / 21:54

Sprejeli občinski prostorski načrt

Občina Domžale je po letih priprav in usklajevanj le dobila najpomembnejši prostorski akt. Novih območij za stanovanjsko gradnjo ni veliko, je pa izrednega pomena za občino umestitev avtocestnega prik...

Slovenija / torek, 23. oktober 2018 / 21:47

Novosti pri obveznem zavarovanju

Začele so veljati nekatere spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Gorenjska / torek, 23. oktober 2018 / 21:43

Volilne karte razdeljene

Karte so razkrite, kandidature vložene, zdaj poznamo ponudbo, med katero bomo izbirali tretjo novembrsko nedeljo.

Škofja Loka / torek, 23. oktober 2018 / 21:43

Dobra polovica občanov Škofje Loke z razvojem občine zelo zadovoljna

Kino Sora in Knjižnica Ivana Tavčarja sta letos že tretjič organizirala ogled filmov na velikem platnu, v idiličnem okolju nad mestom. V tokratni anketi smo 270 občanov Škofje Loke spraševali, ali...

Rekreacija / torek, 23. oktober 2018 / 21:33

Jesenska idila

Montusel (1881 n. m.) – Karnijske Alpe. Razglednik na jugovzhodnem delu izrazite gorske skupine Zuc dal Bor, ki mu Slovenci radi rečemo kar Čuk. Strm vzpon po panoramskih poteh.