Saj komaj vidiš do tal

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Humor / nedelja, 24. junij 2012 / 06:00

Ograja na mostu, sledi 180 metrov v globino, spodaj pa rečni prod. Bi kdo skočil mogoče? Aja, na voljo je tudi elastika.

Ker nam je do našega »šoto-doma« ostalo še kar nekaj klancev in ovinkov; ni vrag, da na poti ne bi našli še česa zanimivega za ogled, zato smo se počasi odpravili ob levem bregu reke oziroma - ker smo se vozili precej visoko - ob južnem delu soteske Verdon proti domu. Vožnja je tu še nekoliko bolj naporna in prav toliko manj zanimiva, kot je bila dopoldanska, ko smo se vzpenjali ob reki navzgor. Mogoče se nam tudi ni več dalo toliko razmišljati o lepotah soteske, kdo bi vedel?

Kot preberemo v vodniku, je menda še posebej zanimiv razgled z mostu čez reko Artuby, sicer pritoka Verdona, čez katerega se bomo tako ali tako zapeljali nekje na polovici poti do kampa. In res. Kakih sto in nekaj metrov dolg most, zgrajen tik pred drugo svetovno vojno, že od daleč deluje impozantno in ko se počasi zapeljemo čez in na sredini opazimo gručo ljudi, ki ob nekih železnih stojalih gleda čez rob mosta, nam je takoj jasno, da gre za tako imenovani bungee jumping, ki mu bomo rekli kar bandži. Nedelja je vsekakor pravi dan za bandži. Izvemo, da je skok z mosta globok nekaj čez 180 metrov. Po ceni nismo spraševali, imel pa sem tudi občutek, da med nami ni bilo prevelikega zanimanja, vsaj po tistem ne, ko smo pogledali čez rob mosta. Spodaj je bilo namreč videti izsušeno reko, bolj rečico, in na produ zraven je bila velika modra blazina, na katero te spustijo, potem ko se nehaš guncat'. Ali pa za vsak slučaj, da ne pribiješ ravno na kamenje … he, he. No zadeva je vsekakor varna, samo skakat nekam, kjer ni vsaj vode spodaj ... Že psihološki učinek je povsem drugačen, mar ne.

Ko smo torej na oni strani mosta od daleč gledali adrenalince in razglabljali ne temo »a bi?«, smo po večini bili z Gardalandom izpred nekaj dni povsem zadovoljni. Čeprav moram priznati, da imam nekoliko na sumu Darjo … Ta bi kar šla. No, vsakega pogumneža so organizatorji skokov najprej lepo privezali na elastiko, ga posneli na video z vprašanji v stilu »kakšni so vaši občutki pred skokom«, sledilo je nekaj stopničk do ograje, potem pa … Če je kandidat predolgo čakal, ga je publika začela vzpodbujati, naj se le požene. Ogledali smo si dva, tri, potem pa via …