Dobiček naj bi varčevali

Pripravljen je predlog zakona o finančni udeležbi delavcev pri dobičku.

Ljubljana – V petek je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak predstavil predlog Zakona o finančni participaciji delavcev, zakona, ki je bil obljubljen že sredi 90. let, iz več kot desetletnega ležanja v predalu pa so ga potegnile zadnje zahteve delavcev, pa tudi nekateri ekscesni primeri prilaščanja dobička s strani menedžerjev. Minister Vizjak je sicer poudaril, da je bil zakon predviden v Okviru gospodarskih in socialnih reform, ki je bil pripravljen konec leta 2005, v to smer pa je bilo že leta 1992 sprejeto neobvezujoče priporočilo Sveta takratne Evropske skupnosti. S predlogom zakona želijo razvijati in spodbujati različne oblike udeležbe delavcev pri dobičku, tako da bodo v največji meri doseženi pozitivni učinki za višjo raven produktivnosti in donosnosti družb. Izbira o pozitivnih učinkih je prepuščena družbam, ki v konkurenčnem okolju presojajo pomen višje produktivnosti, dodane vrednosti, razvoja in rasti gospodarskega subjekta.

Dobiček po pogodbi

Predlog zakona temelji na načelu prostovoljnosti. To pomeni, da je udeležba pri dobičku prostovoljna tako za delavce kot za družbo. Predvideno je sklepanje pogodbe med delodajalci in delojemalci, zakon pa se lahko uporablja v vseh vrstah kapitalskih družb. Predvideni sta dve obliki - shemi udeležbe na dobičku: denarna, torej izplačilo dobička v denarju, in delniška, ki daje delavcem pravico do dobička v obliki delnic. Slednja oblika je mogoča le v javnih delniških družbah, ki kotirajo na borzi. Družba lahko delavcem izplača največ dvajset odstotkov dobička posameznega poslovnega leta, vendar ne več kot deset odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu. Najvišji znesek, ki ga delavec lahko prejme, ne sme presegati ene njegove povprečne mesečne bruto plače za obračunsko leto, za katero se deli dobiček, in ne sme presegati pet tisoč evrov. Minister je posebej poudaril, da naj izplačevanje dobička ne bi vplivalo na izplačila božičnice in trinajste plače, veljalo naj bi za redno zaposlene, omejitve pa se ne nanašajo na vodilne, ki so plačani po individualnih pogodbah.

Olajšave po varčevanju

Ker veljavna davčna zakonodaja ne predvideva tovrstne udeležbe delavcev na dobičku, so v ta predlog zakona vnesli tudi določbe o davčnih olajšavah pri tem. S ciljem, da se spodbudi ohranjanje denarja v družbi, so olajšave predlagane za izplačila dobička šele po treh letih varčevanja v družbi. Po tem času naj bi se olajšava priznala pri davku od dohodkov pravnih oseb v višini polovice dobička, izplačanega delavcem, pri dohodnini delavcev bi se v davčno osnovo prav tako vštevala le polovica izplačanega. Enako naj bi veljalo pri obračunu prispevkov za socialno varnost tako za delavce kot tudi za delodajalce. Posebnost je ta, da polovice teh prispevkov ne bi odvajali v državno blagajno, pač pa na individualne pokojninske račune delavcev v družbi, s čimer bi spodbudili individualno pokojninsko zavarovanje.

Dobiček že v prihodnjem letu?

Kdaj bo zakon sprejet, minister ni želel ugibati. Prvi krog usklajevanj o izhodiščih za zakon s socialnimi partnerji je bil že obetajoče zaključen, sledi drugi krog o predlogu zakona. Če ne bo nesporazumov, bo lahko še letos vložen v parlamentarni postopek in v januarju zakon sprejet. Sledijo potrebne spremembe aktov družb, ki bi jih lahko potrjevali na skupščinah družb v prvem polletju.