Spominska svetinjica bohinjskega predora iz leta 1904 (Foto: Gorenjski muzej, foto: Drago Holynski)

Zgodbe muzejskih predmetov: Svetinjica za dobro opravljeno delo

Gradnja karavanško-bohinjske železniške proge in bohinjskega predora na začetku 20. stoletja ni pomembna le kot ena od etap gradnje železniške mreže v tedanji Avstro-Ogrski. Pripomogla je tudi k hitrejši povezavi Primorske in Gorenjske z avstrijskimi deželami in Bavarsko.

Bohinjci so se do požara bistriških fužin leta 1890 preživljali z železarstvom. Delo so izgubili rudarji in nabiralci bobovca, prav tako ni bilo več treba pripravljati drv in oglariti. Železarji so se preselili na Jesenice, število prebivalstva je upadlo, v Bohinju pa so se začeli ukvarjati z mlekarstvom in sirarstvom. Od nove železniške proge so pričakovali, da jim bo vrnila fužine.

Gradnja bohinjskega predora ostaja nepozabna zgodba bohinjske kot tudi gorenjske preteklosti. Inženir in geodet Maks Klodič je bil eden od nadzornikov gradnje in je strokovno dokumentiral dela pri predoru. Med drugim je zapisal: »Poglejmo, kako se dela v rovu! Stena, katero vrtajo, ima približno 9 m2 površja. Vedno vrta šest mož, sedmi nadzoruje in pomaga, kjer je treba. Ti možaki delajo po dvanajst ur, seveda z odmori. Naslednjih dvanajst ur pa zopet drugih sedem mož. Tako vrtajo in kopljejo noč in dan, neprenehoma, izvzemši nedelje. Ta dva oddelka po sedem mož se menjavata vsakih štirinajst dni tako, da dela 14 dni prvi oddelek ponoči, 14 drugi i.t.d. Tri luknje vrtajo naenkrat, vsako po dva moža … Te luknje morajo v steni tako razdeliti, da dinamit raznese iz stene kolikor mogoče največ kamenja. Delavci morajo imeti že precej vaje, da znajo dobro razdeliti te luknje, in dostikrat je prav zanimivo poslušati, kako se možaki razgovarjajo, kje naj bi jih napravili. Za vrtanje teh lukenj rabijo okolo dve uri. Luknje potem napolnijo prilično za tretjino globočine z dinamitnimi patronami, navežejo netilno vrv in jo prižgo. Preden se izgubi dim s slabimi plini, mine četrt ali pol ure; nalaganje raznesenega kamenja na vozove traja tudi okolo pol ure; zato v dvanajstih urah ni moči streljati več kot tri- do štirikrat.« (Livški: Iz Kranjske na Goriško – pod zemljo, Dom in svet, 1902, str. 356, 357)

Pri gradnji predora je sodelovalo nad dva tisoč delavcev. Posebno težko je bilo delo minerjev. Delavci so veliko bolehali, razsajale so epidemije črnih koz in tifusa, zgodilo se je tudi nekaj delovnih nesreč. Ohranjeni viri govorijo o tem, da njihov zaslužek ni bil slab. Delavci pri predoru niso nikdar stavkali. V Bohinju pa so se na njihov račun obračale velike vsote denarja. Zaslužnim delavcem in inženirjem so na slovesnosti 31. maja 1904, ko so prebili predor, podelili zlate in srebrne spominske svetinjice. Na njih je bila upodobljena sv. Barbara, zaščitnica rudarjev, na drugi strani pa vhod v bohinjski predor.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 7. september 2007 / 07:00

Renault strelja z vsemi topovi

Letošnjo jesen prihaja nova Laguna, kmalu za njo pa še Clio v kombijevski izvedbi.

Objavljeno na isti dan


Kultura / sreda, 17. december 2014 / 14:27

Vsi smo George Kaplan

V soboto smo si v Prešernovem gledališču ogledali že četrto premiero letošnje sezone, dramo George Kaplan sodobnega francoskega avtorja Frederica Sonntaga v režiji Jake Andreja Vojevca.

Kronika / sreda, 17. december 2014 / 13:59

Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Kordežu

Ljubljana – Vrhovno sodišče je deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in razveljavilo sodbo, s katero je bil zaradi zlorabe pol...

Šport / sreda, 17. december 2014 / 13:52

Nov izjemen uspeh Domna Škofica

Radovljica – Športni plezalec Domen Škofic, za katerim je odlična sezona, tudi na počitnicah ne počiva. Po končanih tekmah se je nekaj najboljših športnih plezalcev tega sveta, med njimi tudi Domen...

Škofja Loka / sreda, 17. december 2014 / 13:50

Oživeli so pravljični junaki

V petek so pravljična bitja skupaj z dedkom Mrazom pospremila v življenje Pravljično deželo Gorajte, ki bo otrokom v veselje vse do 28. decembra.

Šenčur / sreda, 17. december 2014 / 13:39

Godle niti za žlico niso pustili

Turistično društvo Šenčur tudi letos nadaljuje tradicijo kuhanja šenčurske specialitete – godle. V soboto so jo skuhali in razdelili skoraj sto litrov.