Miha Golob (Foto: Jasna Paladin)

Znak kakovosti za osem gorenjskih dobrot

Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij so znak kakovosti prejeli Miha Golob, Jože Bobnar, Romana in Vinko Kimovec, Tomislav Nastran, Mija Cof, Danijela Dolinar, Mojca Hlebanja in Slavica Šinkovec.

Kranj - V Minoritskem samostanu na Ptuju se je v nedeljo končala državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, v okviru katere so potekala tudi ocenjevanja mesnih, mlečnih in krušnih izdelkov, žganja, sadjevca, vina, konzerviranih vrtnin, suhega sadja, sadnih sokov, olja in kisa. Na razstavi so izdelovalcem najbolje ocenjenih dobrot podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, tistim, ki so za enak izdelek tokrat tretjič prejeli zlato priznanje, pa znak kakovosti, kar je najvišje priznanje za kmečke prehranske izdelke v Sloveniji. S širšega gorenjskega območja so znak kakovosti prejeli Miha Golob z Brezij nad Kamnikom za pasterizirano rdečo peso, Jože Bobnar iz Vogelj za kislo zelje, Romana in Vinko Kimovec iz Bukovice pri Vodicah za suhe jabolčne krhlje, Tomislav Nastran iz Radomelj za malinovo marmelado, Mija Cof iz Dorfarjev za sirni namaz z drobnjakom, Danijela Dolinar iz Stare Oselice za poltrdi sir, Mojca Hlebanja iz Srednjega Vrha za sir Srjan in Slavka Šinkovec z Zgornjega Jezerskega za slane kvašene rogljičke.

Kot zadnja je prejšnji teden končala z delom še komisija, ki je ocenjevala izdelke iz žit. Gorenjske kmetice so v tej skupini prehranskih dobrot osvojile osem zlatih priznanj, dve srebrni in petnajst bronastih. Zlato priznanje so prejele Greta Zlate iz Praš za pirin kruh, Danica Aljančič iz Kovorja za orehovo potico in za kekse, izdelane na stroj, Majda Hladnik iz Kladja za ocvirkovco, Slavka Šinkovec z Zgornjega Jezerskega za slane kvašene rogljičke, Karolina Smerkolj iz Čepelj za pirine piškote, Olga Tičar z Zgornjega Jezerskega za orehove rogljičke ter Bernarda in Anton Skok z Loke pri Mengšu za Tavahke mengeške hvancate. Srebrno priznanje sta dobili Urška Šranc z Belce za Lešnkov kruh in Greta Zlate za ajdov mešan kruh, bronasto priznanje pa Poldka Okorn iz Spodnje Sorice za rženi kruh, Karolina Smerkolj za ajdov kruh z orehi, Ana Arh iz Mač za pšenični kruh s semeni, Anton Verlič iz Smlednika za polnozrnat, polbeli in črni kruh, Marija Hribar iz Kališa pri Stahovici za pšenični polnozrnati kruh, Alenka Oblak iz Bukovega Vrha nad Visokim za pšenični mešani kruh, Ivanka Kocjančič s Katarije za krompirjev kruh, Martina Močnik z Velike Lašne za kruh iz krušne peči, Bernardka Hribar iz Kališa za orehovo potico in za buhteljne, Ivanka Brodar iz Radomelj za orehovo potico, Mateja Perko iz Kokre prav tako za orehovo potico in Greta Zlate za pletenico.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 3. maj 2011 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 3. maj 2011, št. 35

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...