Vse najlepše Emine pesmi

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Prosti čas / sreda, 27. marec 2013 / 06:00

Emi Prodnik, rojeni v Stahovici pri Kamniku, nepozabni Avsenikovi sopranistki, je bil posvečen petkov večer Avsenikovega zlatega abonmaja.

Leto 1962 je bilo za Avsenikov ansambel srečno leto. Stalni član doma in v Evropi vedno bolj poslušanega ansambla je postal klarinetist ljubljanskega simfoničnega orkestra Albin Rudan, kmalu za njim pa se je kvintetu in pevcu Francu Korenu pridružila v Stahovici rojena Ema Prodnik, ki je ostala pri Avseniku 19 let, do leta 1981. Emo je Slavku Avseniku priporočil njegov prijatelj Tomaž Milan, ki jo je slišal peti v Kamniški Bistrici. Čeprav je sanjala o opernih deskah in se je zato v Ljubljani tudi šolala v solo petju, sta jo Slavko in Vilko uspela pregovoriti za petje pri Avsenikih. Ema je postala s svojim čistim sopranom in edinstveno izvedbo in pojavo na odru zvezda narodno zabavne glasbe. Slavko Avsenik pravi, da ji ni bilo enake.

Petkovega abonmajskega večera pri Avseniku se Ema Prodnik ni udeležila. Glasbeniki, pevci in občinstvo v dvorani so ji sporočili, da jo spoštujejo in cenijo njen prispevek v slovensko in evropsko glasbeno zakladnico. Ob glasbenem okviru ansambla Gregorji so pesmi, ki jih je do popolnosti znala zapeti le Ema Prodnik, prepevale Manca Izmajlova, Sandra Križan, Barbara Leben, Jelka Hafner in mlada Zala Smolnikar s Šenturške Gore, ki je pela ob spremljavi kitarista Matica Smolnikarja. Pri Avseniku so Emi v čast zapele pevke ženskega pevskega zbora Plamenke iz Preddvora pod vodstvom Sonje Puzin. Večer sta povezovala Betka Šuhel in Vinko Šimek. Sedmi večer Avsenikovega abonmaja v petek, 19. aprila, bo namenjen spominu na kitarista Lea Ponikvarja.