Potegnimo ga ven!

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 27. marec 2013 / 06:00

Ste že izkopali hrenovo korenino, enega izmed najmočnejših ali pa vsaj najbolj ostrih simbolov velike noči? Čeravno je korenina v tem času biološko in zdravilno mnogo šibkejša kot jeseni, ko ima največjo antibiotično moč, pa tudi največjo vsebnost vitamina C, se jo splača potegniti na svetlo.

Pričakovanje velike noči je namreč veliko bolj pristno in doživeto, če na njivi ali travniku sami izkopljemo korenino. Ob tem se dodobra namučimo in doživimo vsaj delček velikonočnega trpljenja. Tega podoživljamo tudi, ko ribamo to »neugledno« korenino, ki nas spravi do solz. No, vse tegobe so bogato poplačane ob velikonočnem zajtrku, kjer je čas samo še za veselje.

Po ljudskem prepričanju ima največjo zdravilno moč korenina hrena, ki jo izkopljemo v mesecih, ki se končajo na črko r, torej od septembra do februarja. Takrat izkopan hren hranimo v temnih in hladnih kleteh, iz njega pa lahko tudi spomladi pripravimo kar nekaj zdravilnih pripravkov v obliki napitkov, tonikov, kašic ali ga zaužijemo z medom.

»Vražja korenina«

Hren (Armoracia rusticana) naj bi izviral iz južnih predelov Rusije in vzhodne Ukrajine, danes pa kot plevel raste na območju celotnega zmerno toplega pasu po vsem svetu. Po stari celini naj bi ga na veliko razširili Rimljani, ki so ga navdušeno gojili in uživali kot začimbo in lek. Hren se je najbolj »prijel« v srednji Evropi, kjer so ga v že srednjem veku čislali nad vse. Nemški kmetje so ga na veliko uživali in se niso ozirali na pripombe, da je premočan za nežne in občutljive želodce. Nič čudnega, da mu Francozi rečejo moutarde de Allemands oz. »gorčica Nemcev«. Mimogrede omenimo, da spada hren tako kot gorčica v družino križnic. Nemci mu pravijo Meerrettich oz. »morska redkev«, Italijani pa barbaforte oz. »huda korenina«. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, zakaj ta huda oz. kar vražja korenina ob veliki noči simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Njegova glavna lastnost je namreč prav ostrina in pekoč učinek.

V ljudskem zdravilstvu

V ljudskem zdravilstvu velja, da hren dviguje odpornost organizma, ščiti pred prehladi in kašljem, zbija povišano temperaturo, žene na vodo, blaži prebavne motnje, pomaga odpraviti težave pri dihanju … Za zelo učinkovitega se izkaže pri kroničnem bronhitisu, ki pesti kadilce. Z njegovo pomočjo bolj ali manj uspešno lajšajo izkašljevanje. Če hren uživamo v preventivne namene, ga po lastnih željah dodamo običajnim jedem, vendar ga moramo vedno sveže naribati. Zdravilni pripravek lahko pripravimo tako, da hren naribamo in potresemo z medom ali s sladkorjem. Hlape sveže naribanega hrena lahko tudi inhaliramo. Ob tem nam začne iz nosu kapljati, ker učinkovine takoj razredčijo sluz, zaradi česar se nosna votlina in sinusi laže očistijo.

Dokazano!

Dokazano je, da med vsemi rastlinami vsebuje največ peroksidaze, encima, ki dokazano spodbuja boljši pretok krvi in celjenje. Peroksidaza je po vsej verjetnosti tudi glavni faktor zniževanja krvnega tlaka. Hren deluje proti mikrobom, zaustavlja krvavenje in preprečuje nastanek brazgotin.

Spomladanski listi

Mladi spomladanski listi hrena so bogati z vitaminom C, karotenom in klorofilom. Imajo oster, vendar blažji okus od korenine, in delujejo čistilno. Uporabimo jih lahko v vseh solatah ali kot okras jedem. Okusna naj bi bila tudi prekuhana mlada stebla.

Opozorilo!

Ekstrakt hrenovega eteričnega olja je eden izmed najbolj nevarnih in se ne sme uporabljati niti notranje niti zunanje. Za samo korenino se priporoča zmerna uporaba, in sicer po malo v daljšem časovnem obdobju, to je največ dva do štiri grame nastrgane sveže korenine na dan. Če boste s hrenom za veliko noč pretiravali, lahko pričakujete težave, kot so pekoč občutek v želodcu, prekomerno potenje in draženje kože.