Po napredek čez lužo

Ena naših najboljših mladih tenisačic Lara Vovk iz Bitenj čez nekaj dni odhaja na treninge in študij v ameriško zvezno državo Georgia, kjer si želi napredovati in postopoma nastopati na vse pomembnejših turnirjih.

Stražišče – Še ne 19-letna Lara Vovk, sicer članica Teniškega kluba Stražišče, bo kariero nadaljevala v Ameriki. Odločitev zagotovo ni bila lahka, saj že več kot deset let skupaj z bratoma trojčkoma trenira tenis pod taktirko mame Manje, čez nekaj dni pa bo zapustila domače in odletela prek luže, kjer bo na Georgia State University v predmestju Atlante njen trener Jason Marshall, ki ga je ob obisku Evrope navdušila s svojim znanjem in jo je izbral v ekipo svojih varovancev.

Kljub mladosti ste že kar izkušena tenisačica. Kako pa se je začelo?

»Tenis sem začela igrati pri sedmih letih, zasluge za to pa ima zagotovo mami, ki je tudi nekdanja tenisačica in nas je, skupaj z bratoma trojčkoma, začela učiti. Seveda sem se preizkušala tudi v drugih športih, od karateja in košarke do nogometa, vendar sem se odločila, da se resneje posvetim tenisu. Prvi odmevnejši rezultati so se začeli pri 13 letih, večinoma sem hodila na domača tekmovanja, nekaj pa tudi v tujino. Ker so tekmovanja po Evropi draga, se jih prav veliko nisem udeleževala, sem pa bila vsa leta med najboljšimi v državi. Z državnih prvenstev imam največ drugih in tretjih mest, poleg tega sem v Sloveniji osvojila petnajst turnirjev, sedemnajstkrat sem bila druga, osvojila pa sem tudi prvo mesto na slovenski lestvici v konkurenci do 18 let.«

Igrati tenis vam gotovo veliko pomeni?

»Življenja brez tenisa si enostavno ne znam predstavljati. Večino prostega časa posvetim tenisu. Ko pridem na igrišče, se sprostim, in tudi to mi veliko pomeni.«

Na kateri rezultat v karieri ste najbolj ponosni?

»Morda bi se odločila za rezultat, ko mi je uspelo, da sem se uvrstila na Nike junior masters svetovno prvenstvo in sem igrala na Bahamih.«

Mislite, da ste dobri tudi zato, ker največ igrate z bratoma in se morate boriti po moško?

»Igranje z bratoma in treningi z njima so gotovo prednost. Sicer pa včasih igram tudi z dekleti, največ pa res z bratoma, in to se pozna.«

Končali ste srednjo šolo, sedaj študij nadaljujete v Ameriki. Zakaj?

»Letos sem končala Gimnazijo Franceta Prešerna in odločila sem se, da grem v Ameriko. Predvsem se mi zdi pomembno, da bom imela tam boljše pogoje za trening. Več bom lahko trenirala, imela bom svojega trenerja, hkrati pa bom imela pokrite vse stroške študija, saj sem dobila stoodstotno štipendijo. Mislim, da bom imela odprtih več možnosti, tako glede tenisa kot študija. Želim si študirati psihologijo, morda kriminalistiko. Točno še ne vem, saj je prvo leto študij splošen, odločiti se je treba kasneje.«

Kakšne imate načrte glede teniških rezultatov?

»Načrtujem, da mi bo v nekaj letih uspelo, čeprav se zavedam, da bo zelo težko.«

Boste pogrešali domače, saj ste z bratoma zelo navezani drug na drugega?

»Seveda bom domače, posebno brata Primoža in Gregorja, pogrešala. Gotovo bo najteže na začetku, vendar vem, da se bo treba navaditi. Tudi Primož išče priložnost, da bi drugo leto šel v Ameriko.«

Ste bili doma s pogoji za treninge zadovoljni?

»Vsa leta sem imela veliko podporo pri domačem teniškem klubu, saj so mi nudili treninge na igriščih tukaj v Stražišču. Še posebno bi se rada zahvalila Slavku Cvetanoviću, ki je imel res veliko razumevanja. Tudi mami mi je vsa leta stala ob strani, kot mama in kot trenerka, in tudi njej pa tudi drugim v družini bi se rada zahvalila, da sem vztrajala in mi je uspelo, da sem dobila priložnost in da v ponedeljek potujem v Ameriko.«