Sto dve leti Ivanke Ažman

Vedra in čila gospa iz Mojstrane se je rodila na praznični dan: 1. maja daljnega leta 1910. Bližnja soseda Planinskega muzeja v Mojstrani še vedno sama skrbi zase.

Mojstrana - Ko ji je v ponedeljek prišel voščit kranjskogorski župan Jure Žerjav, ga je gospa Ivanka Ažman, ki je 1. maja praznovala že svoj 102. rojstni dan, skupaj z otrokoma pričakala vedra in dobro razpoložena. Z veseljem mu je zrecitirala pesem, ki se jo je še kot mlado dekle naučila v šoli na Jesenicah, kjer je v družini Kramar v Obrtni ulici preživela mladost. Imela je še dve sestri in brata; pravi, da je dolgo življenje verjetno podedovala po očetovi sestri iz Koroške, ki je dočakala za tiste čase visokih 92 let.

V hiško tik ob Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, ki ji jo je bil namenil oče, se je z možem in dvema otrokoma, Stanislavo in Jankom, preselila leta 1952 in tam preživela vse življenje. Še zdaj, ko je že krepko v drugem stoletju svojega življenja - prvih sto let je najtežjih, naslednja gredo lažje, se smeje - sama poskrbi zase. »Sem skromna,« pravi odločno. »Malo jem: zjutraj in zvečer mleko in kruh, popoldan mi pa kosilo prinesejo. Nisem izbirčna, z vsem sem zadovoljna.«

Dnevi ji minevajo v miru in počasi. Malo podremlje, razveseli se vsakega obiska. Zadovoljna je, ker so vsi njeni blizu, v Mojstrani. Ima dva vnuka in štiri pravnuke. Le eden od njih, Tadej, živi na Jesenicah in ima hčer Tinkaro, ki se je rodila leta 2010, natančno sto let za svojo praprababico.