Erika in njeni tamburaši

Tamburaški orkester Slovenskega prosvetnega društva Jepa Baško jezero iz Loč/Latschach ob Baškem jezeru/Faaker See je ena od najbolj znanih slovenskih kulturnih skupin na Koroškem.

Letos praznuje 35 let delovanja, društvo Jepa (imenuje se po gori Jepa, ki ji na slovenski strani pravimo Kepa) pa bo staro že 90 let. Tamburaši so jubilej slavili na velikonočno nedeljo, 8. aprila, v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani domačega kulturnega doma. Številni Korošci so v nedeljo prišli v Loče, med njimi tudi deželni glavar Koroške Gerhard Doerfler in župan domače občine Finkenstein/Bekštajn Walter Harnisch. Praznični večer so z izbranim programom poleg slavljencev, tamburašev, pripravili pevski skupini Hartman'ce in Akzent, posebni gostji pa sta bili mezzosopranistka Bernarda Fink – Inzko in njena hčerka Valentina. Posebej, v spomin na 70-letnico pregona koroških Slovencev v nacistična taborišča, sta zapeli pesem Lipa zelenela je … Dvorana ni le pokala od navdušenja. Ob doživeto zapeti pesmi in spominu na ta žalosten dogodek v zgodovini Slovencev na Koroškem se je orosilo marsikatero oko …

Erika Wrolich, ki je pred 35 leti skupaj z možem Joškom ustanovila tamburaško skupino, je na praznični večer žarela od sreče, saj ni pričakovala tako množične in tudi visoke udeležbe na jubileju skupine.

»Najina odločitev leta 1977 za ustanovitev tamburaške skupine je bila dejansko le oživitev neke dejavnosti, ki je bil pred drugo svetovno vojno, še posebej v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja, v Ločah in v okolici zelo živa. Zavedala sva se, da ne bo lahko, vendar sva po prvih nastopih skupine spoznala, da imajo ljudje radi to zvrst glasbe in da jo je vredno negovati še naprej. Igrali smo in nastopali. Ko so se ustanovni člani poslovili, so prijeli za tamburice njihovi otroci in tako gre tradicija iz roda v rod. Danes nas je 21 in vsi govorimo slovensko. Na leto imamo okrog 25 nastopov, največ doma med turistično sezono ob Baškem jezeru, kjer gostom tudi povemo, da smo tu doma tudi ljudje s slovensko kulturo, jezikom in pesmijo, pa tudi v Sloveniji, najpogosteje na Gorenjskem,« je povedala Erika, po poklicu učiteljica v Šentjakobu v Rožu, sicer pa rojena pri Waldhauserju oziroma Podnarju v Podnu/Bodendal pri Borovljah/Ferlach.