Pri večini divjadi letos zmanjšujejo odstrel

Upravljavci lovišč so lani zaradi suše, mile zime in obilne letine kostanja, želoda in žira slabo izpolnili načrt odstrela pri navadnem jelenu, muflonu, divjem prašiču in deloma pri gamsu. V zavodu za gozdove načrtujejo letos pri večini divjadi manjši odstrel in tudi večja odstopanja od načrta.

Kranj - Svet kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je pred kratkim določil letošnji načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, zdaj ga mora potrditi še minister za kmetijstvo in okolje. Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v območni enoti, so upravljavci lovišč lani načrt odstrela srnjadi iz lovišč, ki vključuje tudi izgube zaradi prometa in bolezni, izpolnili 93-odstotno, pri čemer so skoraj tretjino predstavljale izgube. Letos načrtujejo odstrel 4.370 živali, kar je 280 manj od lanskega načrta. Nižji odstrel utemeljujejo s tem, da je številnost srnjadi v zadnjih letih malo upadla. Pri jelenjadi so lani od načrtovanih 680 odstrelili le 514 živali, za letos predvidevajo odstrel 640 živali. Ocenjujejo, da se je gostota živali predvsem v vzhodnih Karavankah, to je na območju Preddvora, Kokre in Jezerskega, zaradi dosedanjih močnejših posegov nekoliko zmanjšala.

Pri muflonu so lani od načrtovanih 200 odstrelili 138 živali, načrt za letos je 155 živali. »V zadnjih letih opažamo manjše število muflonov. Na Jelovici in Pokljuki so razlog za to volkovi, v Karavankah in v Kamniško-Savinjskih Alpah pogin zaradi gamsjih garij, možen vzrok pa je tudi upadanje genske pestrosti,« je pojasnil Miran Hafner in dodal, da je bila zadnja naselitev muflonov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri gamsu so lani načrt izpolnili 91-odstotno, od načrtovanih 815 živali so jih odstrelili 742, za letos načrtujejo odstrel 760 živali. »Načrt smo zmanjšali, ker na območju Jelovice in Poljanske doline opažamo manjšo gostoto gamsov, kar je povezano s spremembami v življenjskem okolju pa tudi s prisotnostjo jelenjadi. V karavanškem in kamniško savinjskem delu območja so še vedno prisotne tudi garje,« je dejal Hafner in dodal, da pri divjem prašiču ugotavljajo med posameznimi leti velika nihanja. Upravljavci lovišč so tako v letu 2008 odstrelil kar 362 prašičev, lani pa samo 130. Da je bilo divjih prašičev manj, kaže tudi izplačana odškodnina, ki je lani znašala le 5.440 evrov in je bila najnižja v zadnjih petih letih. Pri lisici načrt odstrela zmanjšujejo z lanskih 1.500 na letošnjih 1.300 živali, saj ugotavljajo, da je številčnost upadla zaradi pojava pasje kuge. Da bi upravljavci lovišč lažje dosegali načrtovani odstrel, letošnji omogoča večja odstopanja pri skoraj vseh vrstah divjadi. Pri srnjadi, gamsu, muflonu in jelenjadi dopustno odstopanje navzgor oz. navzdol zvišujejo z deset na petnajst odstotkov.

Veliko hrane v gozdu

Upravljavci lovišč so lani pri navadnem jelenu, muflonu, divjem prašiču in v Poljanski dolini tudi pri gamsu zaostali za dopustnim odstopanjem od načrta odstrela (skupaj z izgubami). Pri divjem prašiču so načrt izpolnili 65-odstotno, pri muflonu 69-odstotno, pri navadnem jelenu 76-odstotno in pri gamsu v Poljanski dolini 71-odstotno. Na nizek odstrel tovrstne divjadi iz lovišča so vplivali sušno obdobje, zima brez snega, obilen »obrod« kostanja, hrasta in bukve, pri muflonu, divjem prašiču in verjetno pri gamsih v Poljanski dolini z Dolomiti pa tudi manjša številčnost. Ker je bila letina kostanja, želoda in žira obilna, se je divjad pogosteje prehranjevala v gozdu, zato ni prihajala ali je prihajala le bolj poredko na poseke, v pomlajene sestoje, na travnike in pašnike, prav tako ni obiskovala krmišč za privabljanje divjadi, kjer se odstreli precej jelenjadi in divjih prašičev. Suša, ki se je začela okoli 10. avgusta in je trajala do konca lovne dobe (31. decembra), je oteževala zalezovanje divjadi. Do konca lovne dobe tudi ni bilo omembe vredne snežne odeje, ki olajšuje tako posamični kot skupinski lov. Jeleni in mufloni so se zaradi ugodnih klimatskih razmer celotno jesensko in zimsko obdobje več zadrževali v višje ležečih predelih. Zavod za gozdove je z razlogi za neizpolnjevanje načrta odstrela seznanil tudi lovsko inšpekcijo, ki je pristojna za ukrepanje v primerih, če upravljavec lovišča ne izpolni načrta.