Uredimo zeliščni vrt

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Navdahnjeni z bujnimi in domiselnimi samostanskimi, srednjeveškimi in renesančnimi zeliščnimi vrtovi, zadovoljni pa že z vrtičkom ali gredico na lastnem kosu zemlje, se na začetku pomladi lotevamo projekta zeliščne zasaditve za okus in zdravje.

Najprej sestavimo seznam zelišč oz. dišavnic, ki jih pogosto uporabljamo pri kuhanju in brez katerih bi bilo naše življenje pusto oz. bi bile takšne naše jedi. Pomudimo se tudi pri zdravstvenih težavah, ki nas najpogosteje tarejo in na podlagi tega izberimo zelišča, ki bi jih želeli vključiti v svoj zdravilno zeliščni vrtiček, na primer rožmarin, timijan, žajbelj, koper, majaron …

Stari in novi

Prekaljeni zeliščarski mački na pragu pomladi nestrpno čakajo, da končno stopijo v svoj posvečeni kotiček, zeliščni vrtiček. Najprej obrežejo žajbelj, sivko in druga grmičasta zelišča. S soncem na licu in pomladno pesmijo na ustih okopavajo meto, meliso, sivko, ožepek, ameriški slamnik in še nekatere druge trajnice, ki preživijo zimo. Ko se zemlja primerno ogreje, ven preselijo tudi trajnice, ki pri nas ne prezimijo, denimo citronko, rožmarin in roženkravt. Aprila in maja sejejo oz. sadijo tudi enoletnice - baziliko, majaron, šetraj, koper, krešo …

Sonce ali senca, to je zdaj vprašanje

Najbolj pomembno je, da rastlinice, po katerih bomo bržkone pridno segali, posadimo čim bolj pri roki. Večina zelišč je precej vročekrvnih, saj izvirajo iz toplega Sredozemlja. Pomislimo na majaron, baziliko, sivko, rožmarin, timijan, šetraj …, in poskrbimo, da jim uredimo razmere, ki bodo čim bližje naravnim - posadimo jih na suhe, zavetrne in s soncem najbolj močno obsijane lege. No, nekatere, sicer redke izjeme se bolje kot na soncu znajdejo v senci oz. polsenci. Takšne so denimo vrtna kreša, peteršilj, luštrek, angelika, drobnjak, pelin, črna meta … Zelišča najbolje uspevajo na dobro prepustnih, humusnih tleh. Če imamo ilovnata tla, jih lahko izboljšamo z dodatkom dobro predelanega komposta. Slednji naj bo tudi edino gnojilo, ki ga uporabimo v zeliščnem vrtičku. Umetnih gnojil in hlevskega gnoja se ne poslužujmo.

Iz majhnega zraste veliko

Ko se v začetni vnemi lotimo posaditve zelišč, imejmo v mislih, da bodo iz majhnih sadik kmalu zrasle nekoliko ali pa bistveno večje rastline. Upoštevamo njihovo končno velikost in širino ter jih posadimo tako, da imajo dovolj manevrskega prostora za rast, mi pa za nabiranje. Materina dušica in še nekatera zelišča se zelo razrastejo, zato za uspevanje rabijo več prostora. Pazimo tudi na to, da višja zelišča v gredi ne bodo delale sence nižjim. Nižja zelišča navadno posadimo na obrobje oz. v ospredje zeliščne grede. Takšna so denimo drobnjak, timijan, kamilica, šetraj, majaron in borago. Srednje visoka zelišča, kot so ognjič, koper, bazilika, žajbelj, poprova meta, origano, melisa, rožmarin …, so primerna za osrednje dele. Visoka zelišča, kot so pelin, sivka, baldrijan, ameriški slamnik, slez, luštrek, pehtran …, pa je najbolje posaditi v ozadju zeliščne gredice.

Dobri in slabi sosedje

Gotovo si vsi želimo, da bi naše rastline na vrtu lepo in v miru uspevale. Zatorej jim ne nakopljimo na vrat rastlin, ki bi jim preprečevale rast in jim stregle po življenju. Za sosede jim namenimo prijazne in družabne rastline, ki spodbudno vplivajo na svojo okolico. Pelin, ki so ga naši predniki nadvse čislali, je med rastlinami vse prej kot zaželen - je namreč eden najslabših zeliščnih sosedov oz. kar persona non grata, ali bolje rečeno - herba non grata, saj govorimo o zeliščih. Slednji slabo vpliva na večino zelišč, zato ga raje posadimo posebej. Sicer bo iz korenin izločal snovi, ki bodo preprečevale rast drugim zeliščem. Nič boljši ni janež, njegova prisotnost je mora za vse sosede, prenese ga le koriander. Slabo se prenašajo tudi dvojice, kot so kamilice in poprova meta, bazilika in vinska rutica, pehtran in peteršilj. Grdo se gledata še žajbelj in drobnjak. No, žajbelj je po drugi strani zelo prijazen do rožmarina, komarčka in majarona in se ob njih odlično počuti. Skupaj dobro uspevata tudi vinska rutica in ožepek.

Obvezna zelišča

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je poznan po aromatični odliki, ki jo izkoristimo pri začinjanju pečenega mesa in mesa na žaru, nič manjše zdravilne lastnosti pa bodo krepile naše srce in spomin, pospeševale krvni obtok, poživljale presnovo ... Poprova meta (Mentha piperita), ki je že nekaj časa stalnica zeliščnih zasaditev. Lajša napenjanje, črevesne krče in prebavne motnje nasploh, krepi in pomirja, deluje antiseptično in protibakterijsko, v kuhinji pa odišavi mesne jedi, zlasti jagnjetino. Odlično aromo daje tudi čokoladi. Tudi bazilika (Ocimum basilicum) si je s svojim nenadomestljivim vonjem in okusom uspešno utrla pot v naše domove in vrtove. V loncu se najbolje ujema s paradižnikom in različnimi siri, zlasti z mocarelo. Pospešuje prebavo, spodbuja tek, lajša nemir, odpravlja nespečnost in pomirja živčnost. Na zeliščno dišavnem vrtičku ne bi smeli manjkati niti majaron, žajbelj, timijan, drobnjak, origano, pelin, kamilica, melisa in ameriški slamnik.