Ali v Naklem živimo v čistem okolju

V Gorenjskem glasu smo že leta 1998 pisali o problemih onesnaževanja naših vasi v Nakelski dolini, kjer je tudi vas Struževo. V to reliktno suho dolino nekdanje Save in Tržiške Bistrice so nam določeni funkcionarji in podjetniki hoteli postaviti sežigalnico odpadkov. Prizadeti občani smo se uprli. V okviru Turističnega društva smo poiskali elaborat (načrte vseh objektov) in ga temeljito proučili.

Ugotovili smo, da bi bili poleg številnih plinov, dima, smradu, ptičev in podgan najbolj škodljivi našemu zdravju strupeni rakotvorni dioksini in furani (vsakih je 75 vrst). Poleg vasi Polica, Okroglo, Naklo in Struževo bi vpliv teh izpustov vsak dan občutilo tudi mesto Kranj. Ena naših znanih ekologinj je takrat rekla: »Veste, s to sežigalnico je takole: v tehnično razvitih zahodnih državah imajo mercedese, vaša sežigalnica pa bi bila fičo.« Turistično društvo je takoj začelo zbirati podpise proti umestitvi tega objekta. Zbrali smo jih 1700 in končno dokazali, da taki objekti ne sodijo na naseljeno območje.

 

Že od 50. let prejšnjega stoletja pa v dolini stoji Exoterm, prvi onesnaževalec našega okolja. Danes izdeluje aluminijev prah kot dodatek kerozinu. Večkrat se iz njihove stavbe vali gost dim, ki zmanjšuje celo vidljivost na cesti.

 

Leta 2010 je bila naša dolina spet na udaru. Tu je že bila obrtna cona, v kateri so mnogi obrtniki zgradili delavnice, danes pa sta v njej tudi veterinarski in dializni center in logistično podjetje DSV z dvesto zaposlenimi. V bližino vseh teh podjetij so ob ukinitvi deponije odpadkov v Tenetišah samo trije politiki hoteli vse preseliti v Nakelsko dolino na Polico. Zgraditi so hoteli sortirnico odpadkov. Nakelčani in Struževčani smo se takrat zbrali v Civilni iniciativi. Če bi se promet s tovornjaki povečal za šestdeset vozil na dan, bi bil tu pravi kaos. Dobro pa tudi vemo, kakšne težave s seboj prinašajo odpadki.

 

Svetovali so nam, naj namesto Civilne iniciative ustanovimo društvo, s katerim se bomo lažje borili za pravico do čistega okolja, ki nam je zagotovljena v slovenski in evropski ustavi. Tako je leta 2010 nastalo Društvo za zdravo življenje in okolje Naklo in Struževo (DZŽO), ki je s 750 podpisi začelo boj proti sortirnici. Po dolgih prizadevanjih smo uspeli. Gradnja sortirnice je bila zavrnjena.

 

V istem obdobju so blizu objektov v obrtni coni postavili Dinosov obrat za mletje starih avtomobilov in starega železa. Prebivalci Nakla smo zanj izvedeli šele takrat, ko sta na dan odprtja stroje pognala predsednik slovenske vlade in naš takratni župan. Lastniki in odgovorni za obratovalno dovoljenje so kršili naše in evropske okoljske zakone, saj se nihče ni posvetoval s komaj sto metrov oddaljenimi sosedi. Ti bi morali dati soglasje h gradnji. Zdaj veter nosi škodljive delce iz dimnika v Dinosu po vseh bližnjih vaseh. Ne samo, da so jih gospodinje našle na perilu, ki se je sušilo, onesnažene so tudi kmetijske površine. Smrad in hrup se širita daleč naokoli, inšpektorji pa pravijo, da je vse v mejah dovoljenega. Vemo pa, kako je, če merijo emisije samo vsaka tri leta!

 

Najstarejši onesnaževalec pa je vsekakor Asfaltna baza, ki nas obremenjuje z izpusti že 51 let. Postavili so jo že v bivši državi Jugoslaviji na pritisk takratnih političnih funkcionarjev, in to v neposredno bližino stanovanjskih hiš v Podrebri. Tudi v tej tako imenovani socialni državi Jugoslaviji niso upoštevali človekovih pravic. Vsakih nekaj let so obljubljali, da se bo baza preselila na primernejši prostor, pa so vedno našli izgovor, da so njeno obratovanje podaljševali. Kljub protestom krajanov, kljub zavzetemu boju Franca Križnarja (očeta Toma Križnarja in predsednika krajevne skupnosti Naklo) in Zdravka Korenčana proti onesnaževalcem uspeha ni bilo. Križnar in Korenčan sta morala celo pred sodnika. Nam, Naklancem, je sedaj vsega dovolj. Nova lokacija za bazo je že določena, a stvari se ne premaknejo. Obljubljeno je, da bo baza v Podrebri delala še leta 2012, medtem pa bodo nove naprave, ki bodo prišle iz Nemčije, postavili v Gači v Podbrezjah in leta 2013 naj bi začele delovati, na področju stare baze pa naj bi zgradili stanovanjsko naselje. Še eno leto naj bi torej dihali zrak, v katerem so rakotvorni benzen, ogljikov monoksid, dušikov dioksid, prenašali hrup naprav v bazi in tovornjakov, ki dovažajo pesek in odvažajo asfalt. Po 51 letih pa lastnik in direktor Cestnega podjetja Kranj pogojuje preselitev baze z gradnjo 450 stanovanj, kar je videti kot izsiljevanje. Ne znamo si predstavljati, kako bi glede na prostor, neurejeno infrastrukturo in onesnažena tla v bazi tu lahko živelo okrog 1500 ljudi (cela občina Naklo ima pet tisoč prebivalcev). Pričakujemo tudi, da nam bo občina, ki nas doslej ni podpirala, odslej vendarle pomagala.

 

Niz onesnaževalcev v Naklem pa s tem še ni končan. Na zahodu vstopa v naš kraj daljnovod visoke napetosti, ki prečka kmetijske površine Okroglancev na Dobravi, na severu čez poljedelske površine teče avtocesta, na jugu pa magistralka, nad nami je že vrsto let vstopni koridor za letala. Bojimo se tudi načrtovanega drugega železniškega tira, ki bo prečkal naše kraje.

 

Prebivalci občine Naklo in Struževa bi v prihodnje radi živeli v zdravem in čistem okolju. Polja, ki so še ostala, želimo ohraniti zase in za zanamce, saj že zdaj sami nismo sposobni pridelati dovolj hrane.

 

In na koncu še vprašanje: Zakaj lastniki obratov, ki onesnažujejo okolje, ne postavijo v bližino svojih domov?

 

Člani ožjega odbora DZŽO