Vrisk ostaja predsednik zadružne zveze

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Na četrtkovem volilnem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije so za predsednika spet izvolili Petra Vriska.

Brdo pri Lukovici – Za predsednika zadružne zveze sta se potegovala dva kandidata - poleg Vriska, ki vodi zvezo že neprekinjeno šestnajst let, še Bojan Frančeškin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper. Na občnem zboru, ki je bil zaprt za javnost, je glasovalo 68 predstavnikov zadrug, od tega jih je bilo 47 za Vriska in 20 za Frančeškina, ena glasovnica pa ni bila veljavna. Izvolili so tudi 16-članski upravni odbor in petčlanski nadzorni odbor, v upravnem odboru bo gorenjsko regijo zastopal Tomaž Šifrer, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga, v nadzorni odbor pa je bil izvoljen tudi Milan Sobočan, direktor Kmetijske zadruge Medvode. Na konstitutivni seji upravnega odbora bodo izvolili tudi dva podpredsednika zveze.

Volitve niso minile brez zapleta. V Slovenski ljudski stranki (SLS), kjer so pred leti Vriska izključili iz stranke zaradi znane zgodbe s plačo, so ocenili, da njegova kandidatura ni v korist zadružnikov in da vodstvo zadružne zveze deluje netransparentno, kar naj bi se kazalo tudi pri vodenju kandidacijskega postopka in kršenju pravic članov do obveščenosti. Vodstvo stranke je zato kot bolj primernega kandidata za vodenje zadružne zveze podprlo Vriskovega protikandidata Bojana Frančeškina, predsednik stranke Radovan Žerjav pa je v pismu članom SLS izrazil pričakovanje, da bodo upoštevali stališča vodstva o podpori Frančeškinu in da bodo s tem seznanili tudi funkcionarje in člane zadrug, ki so člani SLS. »V primeru, da stališča vodstva SLS ne morete sprejeti in ga udejanjiti v praksi, vas pozivam, da odstopite z vseh funkcij v Slovenski ljudski stranki,« je še zapisal Žerjav. Na njegovo pismo se je odzval Peter Vrisk. Vmešavanje Slovenske ljudske stranke in njenega predsednika, ki je hkrati tudi minister, v delo in volitve organov zasebne pravne osebe, ki ni proračunski porabnik niti politična organizacija, je ocenil kot nedopustno, poziv po odstopu iz stranke in s funkcij pa kot grožnjo zadružnikom. Pristojne organe je pozval, da presodijo o primernosti in dopustnosti Žerjavovega ravnanja. »Bomo dopustili, da v naši družbi znova zavlada režim ustrahovanja in groženj, ki nam ga je z osamosvojitvijo uspelo odpraviti?« se je vprašal Vrisk. Občni zbor je vmešavanje politike v delo zadružne zveze ostro obsodil.