Skrivni tat vida

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Vsi, ki imajo v družinskem krogu nekoga, ki ima glavkom, bi morali okoli petintridesetega leta priti na temeljit pregled, sicer pa po štiridesetem letu ob predpisu očal za bližino.

Na svetu je 4,5 milijona ljudi slepih zaradi glavkoma, po napovedih bo to število do leta 2020 naraslo na 11,2 milijona. Zaradi potuhnjenega poteka bolezni v začetnih fazah petdeset odstotkov zbolelih v razvitih deželah ne ve, da ima bolezen. Glavkom ali zelena mrena je skupina očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Glavkom nastane, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Glavkom napreduje postopoma brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo do slepote. Kadar se pojavi kot posledica drugih bolezni, ga imenujemo sekundarni glavkom. Večina oblik pa je primarnih in nastanejo brez poznanega vzroka,« je povedala prof. dr. Branka Stirn, dr. med., predstojnica Očesne klinike UKC Ljubljana.

Dejavniki tveganja

Včasih je veljalo, da je krivec za nastanek glavkoma visok očesni tlak. »Danes vemo, da lahko zboli posameznik, ki nima previsokega očesnega tlaka. Kljub temu pa uvrščamo očesni tlak med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma, med katere spadajo še visoka starost, prisotnost bolezni v ožjem družinskem krogu, visoka kratkovidnost in etnični izvor, saj je pri Afričanih bolezen pogostejša,« je še pojasnila Branka Stirn. Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., iz Oddelka za glavkom na Očesni kliniki pa je opozorila, da so nekatere oblike glavkoma prisotne že ob rojstvu (prirojeni ali kongenitalni glavkom) ali pa se pojavijo v otroštvu (juvenilni glavkom). »Največkrat se glavkom pojavi po štiridesetem letu, njegova pogostnost narašča s staranjem, pri tem med spoloma ni razlik. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki poteka brez bolečin, postopno slabšanje vida je neopazno. Pri štiridesetih letih dve osebi od tisočih zbolita za to obliko, v starosti nad 80 let pa od štiri do pet oseb na sto prebivalcev. Diagnozo lahko postavi le zdravnik z natančnim pregledom, ki vključuje pregled očesnega ozadja (oftalmoskopija), merjenje očesnega tlaka in določitev vidnega polja. Z oftalmoskopijo pregledamo izstopišče vidnega živca ali papilo vidnega živca in ugotovimo, ali so zaradi propadanja živčnih vlaken prisotne določene spremembe na papili,« je pojasnila Barbara Cvenkel.

Ključno je zgodnje odkritje bolezni

Okvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, je nepovratna. Sodobna medicina lahko marsikaj naredi na področju glavkoma, pomembno je le, da ga pravočasno odkrijejo. »Z zdravili (očesnimi kapljicami) ali operacijo (klasično kirurško ali lasersko) ustavimo ali upočasnimo nadaljnje poslabšanje vida. Zato je ključno zgodnje odkrivanje bolezni, saj le tako omejimo njeno napredovanje do stopnje, kjer je kakovost življenja zaradi slabega vida ali celo slepote močno okrnjena. Pomembno je samotestiranje vidnega polja, saj glavkom poteka velikokrat asimetrično. Pokrijemo si eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko in kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim,« je povedala Barbara Cvenkel in obenem opozorila, da pa je očesni zdravnik tisti, ki dejansko ugotovi glavkom v zgodnji fazi bolezni in bolniku svetuje, kako pravilno ukrepati.

Letos je bil teden od 11. do 17. marca razglašen za svetovni teden boja proti glavkomu na pobudo Svetovnega glavkomskega združenja. Na Očesni kliniki so organizirali presejalne preglede za glavkom, odziv je bil nad pričakovanji. Ob tednu boja proti glavkomu sta sogovornici predstavili tudi izobraževalno gradivo Glavkom, ki je namenjeno širši javnosti. Brošura vsebuje koristne informacije o bolezni in napotke, kako bolezen lažje prepoznati in zdraviti. Očesna klinika pa je s pomočjo Barbare Cvenkel pripravila tudi kratek izobraževalni film o glavkomu, ki bo bolnikom na voljo v številnih zdravstvenih ustanovah kot tudi na Očesni kliniki kot pripomoček za lažje odkrivanje, prepoznavanje in razumevanje te bolezni.

Zelena in siva mrena

Za glavkom se je včasih (žal tudi še danes) pogosto uporabljal izraz »zelena mrena«, zato je prišlo pogosto do zamenjave z izrazom »siva mrena«, s katero označujemo katarakto. Pri sivi mreni ali katarakti gre za skalitev očesne leče in se po operaciji (če ni drugih sprememb očesa), vid izboljša. Žal pa je nastala okvara vidnega živca pri glavkomu nepovratna. Če glavkoma ne zdravimo, večina oblik glavkoma napreduje (brez opozorilnih težav in znakov) in vodi do večje okvare vida in celo do slepote. Nastala okvara vida je nepopravljiva, zato se je glavkoma prijel vzdevek »potuhnjena bolezen, ki vodi v slepoto«.