Zvoki bluesa z dežele

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 19. marec 2012 / 06:00

Pred dnevi je izšel glasbeni prvenec bluesovskega tria Martin Ramoveš Band, album z naslovom Zvok dežele. Velika muzika o malih ljudeh.

Marsikdo bi dejal, da je bil že čas, da najboljše od doslej zapisanega in zaigranega svoje mesto najde tudi na samostojni zgoščenki, spet drugi pusti času čas, da zadeva dozori. Martin Ramoveš, mladenič iz Suše v Poljanski dolini, tekstopisec, kitarist in vokalist bluesovske skupine z njegovim imenom Martin Ramoveš Band, v kateri igrata še Marko Petrič (bas kitara) in Luka Drobnič (bobni), oba Dolenjca iz Sodražice, s svojim bendom zori že peto leto. Fantje podobnih hotenj so se spoznali v dijaških letih in začeli v stilu »pa poskusimo«. Pisalo se je leto 2007, ko so začeli v muziko »prevajati« Martinove številne avtorske pesmi. Fantje si sprva niso postavili jasnih žanrskih okvirov, a se je kaj kmalu izkazalo, da bo bend vibriral v slogu udarne zmesi rocka, bluza in kantavtorske samosvojosti. Prav slednja se odraža predvsem v izrazitih, mestoma družbenokritičnih besedilih. Že od vsega začetka so bili toplo sprejeti na klubskih in manjših festivalskih nastopih, leta 2009 pa so s pesmijo Divji ritem makadama sodelovali na kompilaciji Vala 202. Ob tej priložnosti se jim je pridružil bluzovski orgličar Miha Erič, s katerim skupina tudi sicer večkrat sodeluje. Naslednje leto so za šesto kompilacijo Rokerji pojejo pesnike, projekt Subkulturnega azila Maribor, uglasbili pesem Regine Kralj Odtis mrtvega človeka.

Želja po samostojni plošči kakopak ni pojenjala. Tako je pred dnevi pri mariborski založbi Subkulturni azil izšel albumski prvenec z naslovom Zvok dežele. Snovanju plošče so se v studiu pridružili glasbeni gostje, poleg že omenjenega Mihe Eriča na orglicah še Žiga Lovšin na klaviaturah ter Tony Carter na saksofonu in trobenti. Martin Ramoveš Band so na album uvrstili izbor štirinajstih avtorskih pesmi, nastalih med leti 2006 in 2011. Večina besedil na albumu je napisanih v slovenščini, slaba tretjina pa v hrvaščini in srbščini. Martin Ramoveš v njih pogosto kritično opisuje stanje duha sodobne zahodnjaško – malomeščanske družbe, dovolj prostora pa je tudi za pesmi o tegobah malih ljudi. Za namig nekaj naslovov pesmi: Cvetje za komandanta, Čorba za ljudi, Vrijeme za platonsku ljubav, Ovčica, Zima na Metelkovoj, Veselica … Na poslušanje torej.