Kolesarsko tekaški zavetnik

Najprej sem mislil, da se samo na gregorjevo ptički ženijo, a sem bil hitro popravljen. Ptički se ženijo že dvaindvajsetega januarja na vincencijevo.

No, pri nas pravzaprav pravijo, da imajo ta dan ptiči ohcet; ne samo na ta dva dneva, ampak še štirinajstega februarja, se pravi na valentinovo. No, sem sploh kaj vedel? Poznal sem samo tretjino resnice. Gregorjevo je bil včasih prvi spomladanski dan, ki zdaj ni več, ker je prihod pomladi premaknjen na enaindvajseti marec. Kriva je sprememba julijanskega koledarskega sistema v gregorijanskega … Sveti Gregorij je med drugim zavetnik zidarjev, učiteljev, učenjakov, študentov, predvsem pa je patron glasbenikov, pevskih zborov in pevcev. Zdaj iščem veze v Cerkvi, ki bi me pripeljale do nekoga, ki je odgovoren za zavetnike, da bi ga poprosil, naj varuje vsaj še kolesarje in tekače. Razlog je tehten. Dvanajsti marec je sicer navaden dan pred petnajstim, ko dobimo plačo, in je hkrati že oddaljen od prvega, ko dobijo penzijo. Da bi se ne zapletel v filozofijo dni, koledarjev in gregorjevega, bom oznanil, da je dvanajsti marec prav gotovo dan, ko se še najbolj zaverovan kolesarski zapečkar spravi na kolo. Ne se čuditi, zakaj ravno ta dan, ker je težko razložiti. Najverjetneje je to zaradi ptičjega petja, ki spominja na zaljubljenost, in če je nekdo na primer skoraj zaljubljen v svoje tekaške copate ali kolo, copate zagotovo potegne iz omare ali kolo prinese iz kleti. Ne, to ni hec. Že leta opazujem, bolje rečeno proučujem, kdaj se končno odtrga plaz rekreativnih tekačev in kolesarjev. Vsa opažanja so povezana z gregorjevim.

Na …

In to še ni vse. Zaljubljenci v kolesarsko stezo z ljubezenskim imenom D-2 so poti tako lepo očistili kamnov, kamenčkov, peska, zemlje, vejic, vej in trave, da je nemogoče še pustiti čakati kolo v kleti. Da. To je tista najboljša kolesarska steza na svetu med Mojstrano in Trbižem. Močno stiskam roko tistemu, ki je podpisal nalog za čiščenje, oziroma tistemu, ki se je spomnil na nas in naše užitke. Pomlad je res lepa. Obožujem cestna podjetja in njihovo skrb za nas, kolesarje. Po neki deformaciji spomladi prej opazim čistilce cest, tiste najlepše kamione in kamiončke, ki imajo pod sabo ali za sabo veliko krožno krtačo, kot pa zvončke, vijolice in trobentice. Sram me je, a ne morem si pomagati, ko pa komaj čakam, da svojega lepotca na dveh kolesih poženem v pomlad …

Ko bo pomlad tudi uradno prišla v naše dni in noči, se bomo odpravili na skupne kolesarsko tekaške priprave. Morje vabi, četudi hrvaško. Cene polpenzionov so tam še vedno nižje, zato bomo kolesarili in tekli po njihovi deželi. No, kdo neki se bo sekiral za to, ker naši turistični delavci dobro vedo, da so glavni prinašalci denarja tuji gosti. Tujci na lastni obali pa ne moremo biti, ker smo prerevni. Torej, kdor se še ni prijavil, naj to stori zdaj! Užitek je zagotovljen. Pravzaprav zagotovljen je le tridnevni odklop od ponorelega sveta! Upam. Močno upam … Trkam na les, da se nam ne zgodi nič razen uživanja.