O "tradicionalnem" izletu v Talin (3)
Ob pogledu na potnike, ki se odpravljajo na dnevni izlet iz finske v estonsko prestolnico, bi človek mislil, da se odpravljajo na vsaj tritedenske počitnice. Kovčki, nahrbtniki in posebni "skladiščni" vozički na takšnem popotovanju niso prav nič posebnega. In nič ne de, če si v Talinu le dobrih pet ur. V tem času se namreč da pokupiti nekajmesečno zalogo pijače, ki je v Helsinkih, le 80 kilometrov severneje, skoraj še enkrat dražja. Alkohol je na Finskem visoko obdavčen. Del denarja, ki ga plačaš za to in ono alkoholno pijačo, vlada nameni organizaciji, ki ljudem pomaga pri odvisnosti od nje. Začaran krog. Kot to, da brezdomci po mestu (kljub dejstvu, da je na Finskem pitje alkohola na javnih mestih prepovedano) pobirajo prazne pločevinke; za vsako dobijo petnajst centov. S tem denarjem pa jih naslednji dan srečaš, kakopak, s pločevinko.
Nazaj v Talin. Nabito polni vozički s škatlami piva in skrivnostni »žvenketajoči« kovčki so torej nakupljeni »spominki«. Pravi »čar« potovanja pa ni le »šoping«, temveč pitje na trajektu. Začne se s pivom za zajtrk, ko smo turisti še skoraj napol v snu in hlastamo po kofeinu, konča se bodisi v kotu s svojo najljubšo steklenico v objemu, bodisi za številnimi igralnimi aparati bodisi nadstropje više v karaoke baru, ki so, mimogrede, med Finci precej aktualne. Poje staro in mlado, pije prav tako, lahko pa rečem, da so v izbiranju pesmi pravi domoljubi. Če karaoke prestavim v slovenski prostor, bi večina izbrala tujejezične pesmi, sploh mladi. Tu pa smo bili priča predvsem finskim melanholičnim in težkokategornim pesmim.
Nazaj k pitju. Opite uglajene dame in gospodje v ne več rosnih letih (50 in več) torej niso nič posebnega. Niti mame, ki »tlačijo« steklenice v otrokove nahrbtnike. Za Fince tovrstni izlet pomeni enormni šoping, ki si ga enkrat na leto morda privoščijo v velikem nakupovalnem centru, za turiste pa predvsem drugačno in ledeno (-22 stopinj Celzija) izkušnjo. In kaj o tem, da so označeni kot »pivski« narod, pravijo Finci? Tega ne zanikajo, vendar hkrati ne podpirajo. A nikakor niso mnenja, da gre le za stereotip. Razlogov za pitje ne iščejo v geografskih razmerah. V Talin po alkohol hodijo izključno zaradi ekonomskih razlogov. Sicer pa je estonska prestolnica prijetno malo obmorsko mestece, kjer govorijo tudi rusko in presenetljivo slabo angleško, sam estonski jezik pa nekoliko spominja na finskega. Kljub visokemu soncu smo preostanek dneva preživeli ob »pujsu« in znani estonski solati v tamkajšnji znani restavraciji.