Pr` Rac`, Foksnarju, Knedlnu ...

V Galeriji Kranjske hiše smo se sprehodili po Kranjskih gostilnah iz Prešernovega časa in ostali, no ... in ostali treznih glav.

Naš znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske med drugim zapisal, da si morajo meščani zajemati vodo iz Kokre ali Save in jo nositi precej visoko. »Lahko si je misliti, da se zato v vročem času marsikateremu vodonoscu namakajo lica z bridkim potom. Zato pravijo, da je v mestu Kranju več vina ko vode.« V Prešernovem času je bil v mestu sicer že vodnjak, vina pa je bilo še vedno na pretek, saj je bilo gostilničarstvo v Kranju ena izmed najštevilnejših dejavnosti. Zaslužek sicer ni bil velik, zato so številni to dejavnost združevali z drugimi obrtmi. »Že nekaj časa sem se ukvarjala s podatkom, da je bilo v 19. stoletju v Kranju okrog štirideset gostiln. Ko sem dobila povabilo z Zavoda za turizem Kranj, da ob slovenskem kulturnem prazniku pripravim razstavo na to temo, pa sem se lotila podrobnejše raziskave o kranjskih gostilnah v Prešernovem času,« je povedala avtorica razstave Marjana Žibert iz Gorenjskega muzeja, ki je ob skrbnem pregledu zgodovinskih virov in literature evidentirala okrog trideset gostiln. Pri razstavi je poudarek dala predvsem gostilnam, ki so v Kranju bile med leti 1830 in 1850. »Kar nekaj izmed teh gostiln deluje še danes, še vedno so v mestu hiše, kjer so bile gostilne nekoč, pa jih danes ni več, seveda pa so tudi take, ki so ostale zgolj na starih fotografijah, saj na njihovem mestu danes stojijo banke, se gradijo novi stanovanjsko-poslovni objekti in podobno.«

Ob gostilnah, ki jih je evidentirala Žibertova, so obstajali tudi manjši vinotoči. Na Glavnem trgu je bila gostilna skoraj v vsaki drugi hiši. Kjer je danes lekarna Kranjski orel, je bila nekoč gostilna Pri Raci, v bližnji soseščini, kjer je danes prodajalna nogavic pa gostilna Foksnar. Zelo znana družina, ki se je ukvarjala z gostinstvom, imeli so tudi pivovarno, je bila družina Mayr, ki je posedovala več hiš v Kranju in v nekaterih so člani rodbine imeli tudi gostilne od tiste z imenom Mayr, do gostilne v Petrčkovi hiši, pa Šifrerjeve gostilne (od Mayrjev jo je Šifrer kupil leta 1856), Stare pošte …

Prešeren je v času svojega bivanja v Kranju obiskoval številne gostilne, med njegovimi najbolj priljubljenimi je bila prav Stara pošta. Prešernova hči Ernestina Jelovšek je v spominih na očeta zapisala, kako je pesnika doživljal gostilničar Janez Nepomuk Mayr. »Tudi je bil preveč dobrih rok, da bi si kaj prihranil. Če je imel dve suknji ali dva para čevljev in je srečal reveža, precej ga je oblekel ali obul.« Gostilničar je tudi pripovedoval, da je Prešeren imel svoja otroka zelo rad in si je želel, da bi bila z njim v Kranju. Zanimivo, da je bil gostinski lokal tudi v hiši, v kateri je živel Prešeren. V njenem pritličju je bila prva kranjska kavarna Florijana Pua, po rodu Švicarja.

Zelo znana je bila Knedlova gostilna, v kateri niso ponujali samo dobre jedače in pijače, ampak tudi prijetno družbo. Da sta krčmar in krčmarica znala tudi prisesti, se udeleževati pogovorov in pivce dolgočasiti. Gostilne so bile še posebej polne v času semnja, saj se je dobro kupčijo vselej tudi primerno zalilo. Prav tako so bile dobro obiskane gostilne ob prometnih poteh. Ob gostilni Bekselj so bila tudi velika gospodarska poslopja, kjer so prevozniki menjavali konje. Podobno vlogo so imele tudi gostilne Stara pošta, gostilna Jelen pa Jahačeva gostilna …

Kot je povedala Žibertova, bodo vse stavbe, v katerih so bile nekoč (ali pa so še) gostilne na Prešernov dan, 8. februarja, primerno označene, sama pa se bo v ta del kranjske zgodovine še bolj poglobila in v prihodnje pripravila tudi večjo muzejsko razstavo.

Gostilna Puščavnik pod današnjo knjigarno Simon Jenko, pri Lectarju (kasneje gostilna Šink), Jurij v kotu (današnji Maistrov trg), Pri Slonu (v Adamičevi hiši), gostilna Soklič, kjer je bil potem hotel Evropa, gostilna Bedenk (v Cankarjevi ulici), pa Zorčeva in Felnerjeva gostilna na današnji Vodopivčevi … Ne, v Kranju res ni manjkalo dobrih gostiln. Da so nekoč imele gostilne dušo, česar danes ni več, je poudaril priložnostni govorec, podžupan Bojan Homan, v upanju, da si bo razstavo ogledalo tudi čim več žensk, saj bodo tako lažje razumele, zakaj moški tako radi zahajamo v gostilne.