Slovenija v vojni ali ne?

Slovenija je skupaj s Francijo in celotno EU v vojni proti terorizmu, meni predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims. Predsednik republike Borut Pahor meni drugače.

Oblika pomoči Franciji še ni znana

Teroristični napadi v Parizu, v katerih je minuli petek umrlo 129 ljudi, močno odmevajo tudi v Sloveniji, predvsem zaradi morebitne ogroženosti pred terorističnimi napadi. Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims (SDS) tako meni, da je tudi Slovenija kot del Evropske unije (EU) v vojni, odkar se je skupaj s preostalimi članicami EU odzvala na poziv Francije k vojaškemu odgovoru na teroristični napad. Država pa je po njegovem tudi ogrožena, ker v zadnjih mesecih dopušča nezakonit vstop ilegalnih migrantov s ponarejenimi in neveljavnimi dokumenti na ozemlje EU. Mimogrede, v našo državo je od 16. oktobra vstopilo že preko 240 tisoč prebežnikov, po terorističnem napadu v Parizu pa je policija poostrila nadzor meje in nekatere postopke pri obravnavi migrantov. Predsednik republike Borut Pahor pa po drugi strani pravi, da Slovenija ni v vojni. Kot je dejal za Televizijo Slovenija, je Slovenija ena najbolj varnih držav na svetu in naši organi si prizadevajo, da bi tako tudi ostalo. »Ne moremo reči, da je ogroženost po terorističnih napadih v Parizu manjša, vendar pa tudi nimamo nobenih oprijemljivih informacij, da bi bila ta ogroženost kaj bistveno povečana,« je dejal in dodal, da bo oblika naše pomoči Franciji pri boju s terorizmom znana po pogovorih s francoskimi oblastmi.

Ekonomske migrante bodo vračali

Slovenija je včeraj Hrvaški uradno najavila, da ji bo začela vračati skupine ekonomskih migrantov, so sporočili s policije. V zadnjih dneh je namreč v Slovenijo začelo prihajati vedno več oseb, za katere domnevajo, da gre za čiste ekonomske migrante. Te so policisti v sredo že skušali vračati, včeraj pa so o tem uradno obvestili Hrvaško, ki je zahtevo že zavrnila. Za podoben ukrep sta se menda odločili tudi že Srbija in Makedonija. Slovenija še vedno sprejema migrante, ki prihajajo iz držav, kjer potekajo oboroženi spopadi in za katere velja načelo nevračanja ter zanje upravičeno domnevajo, da bodo v EU zaprosili za mednarodno zaščito.

Povprečnina ostaja na letošnji ravni

Ponedeljkov poskus dogovora med vlado in občinami o njihovem financiranju ni uspel. Medtem ko so župani želeli doseči 536 evrov povprečnine, jim je finančni minister Dušan Mramor ponudil največ 525 evrov, poleg tega pa pri povratnih sredstvih in investicijskih transferjih še obrestno mero nič odstotkov, kot rok vračila teh posojil pa sedem do deset let in minimalne administrativne ovire pri njihovem črpanju. Vsa tri združenja občin so se na koncu odločila, da ponudbo zavrnejo in dogovora z državo ne podpišejo. Tako naj bi občine dobile le 522 evrov, kolikor znaša tudi letošnja povprečnina. Župani so ogorčeni, saj opozarjajo, da stroški občin vse bolj naraščajo, ob nespremenjenih obveznostih pa so jim hkrati zmanjševali povprečnino in investicijske transferje. Povprečnina v višini 522 evrov je sedaj že predvidena v zakonu o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti, o katerem so ta teden prvič razpravljali tudi državni poslanci.

Za legalizacijo konoplje

Predstavniki nevladne organizacije Odbor za konopljo (OKO) so v sredo na vlado naslovili več zahtev s področja problematike uporabe konoplje v Sloveniji, med drugim tudi izvzem konoplje s seznama prepovedanih drog, od ministrstva za zdravje pa pričakujejo, da jo bo obravnavalo v skladu z znanstvenimi dognanji o zdravilnih učinkih konoplje. OKO, ki združuje večino nevladnih organizacij, ki se pri nas ukvarjajo s tem področjem, od vlade pričakuje odprt dialog, v katerem bi našli rešitve zlasti za tiste, ki konopljo v zdravstvenem pogledu najbolj potrebujejo. Med drugim zahtevajo uvedbo moratorija na izvajanje penalizacije uporabnikov konoplje po kazenskem zakoniku in zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Vlado tudi pozivajo, naj apelira na državnotožilski svet in generalnega državnega tožilca, da prilagodita politiko pregona uporabnikov konoplje.

Andrej Baričič odstopil

V. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Andrej Baričič je v ponedeljek podal odpoved, potem ko je premier in predsednik SMC Miro Cerar dejal, da ne uživa več podpore SMC. Ker sta bili koalicijska DeSUS in SD že prej odločeni, da Baričiča ne bosta podprli, tako ni bilo več možnosti, da bi Baričič lahko prejel soglasje vlade k imenovanju za generalnega direktorja. Tudi sam je sicer napovedal, da bo odstopil, če vlada ne bo kmalu dala soglasja. Cerar je kot razlog za odtegnitev podpore navedel neprimerne Baričičeve izjave v zadnjih dneh.