Matjaž Lenassi v rokah drži t. i. papagajke, modno pisan tekaški čevelj, s katerim je Alpini uspel preboj v velike trgovske mreže. (Foto: Polona Mlakar Baldasin)

V Alpini so za povezavo s Pekom

Pred novim letom se je znova pojavila že več let stara ideja o povezavi slovenske čevljarske industrije, saj morajo v Peku pridobiti strateškega partnerja za uresničitev sanacije.

Žiri - Najbolj aktualna povezava naj bi bila z žirovsko Alpino. O tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Matjažem Lenassijem; pa tudi o vplivih zelenih zim in inovacij na uspešnost poslovanja podjetja.

Vas povezovanje s tržiškim Pekom v Alpini zanima?

»Seveda. Že pred leti smo gospodarskemu ministru predstavili načrt povezave slovenske čevljarske industrije. Ko nas je pred kratkim uprava Peka povabila k sodelovanju, smo potrdili pripravljenost za povezavo, ne pa za dokapitalizacijo. To pomeni, da bi se združila dva enakopravna partnerja, saj je med obema podjetjema možnih ogromno sinergij. Programa nista enaka, sta pa podobna. Mi imamo 140 trgovin po nekdanji Jugoslaviji, Peko nekoliko manj. Nekatere so si sosede, v njih prodajamo tudi iste modele čevljev. Tako je na prodajnem delu, v proizvodnem pa velja, da v Žireh ne proizvajamo modne obutve, temveč športno. Prvo proizvajamo v dveh tovarnah v Bosni, tako za Alpino kot za izvoz. Pri slednjem bi lahko skupaj veliko privarčevali in imeli do deset odstotkov boljši iztržek. Tovarne bi proizvajale le za lastno prodajno mrežo, dobičkonosnost bi se dvignila. Tudi nabava materiala bi bila cenejša. Pozitivnih učinkov je ogromno.«

Ste za združitev podjetij ali le povezavo modnega programa?

»Športni program Alpine je zgodba zase, saj tudi prodaja poteka drugače. Ne gre za iste končne kupce, drugačne so prodajne poti, količina, prav tako tudi trg. Edina stična točka je pohodna obutev, vendar smo z njo zelo močni v Sloveniji in delno na trgih nekdanje Jugoslavije, drugod nismo dovolj prepoznavni. Gre za dva različna svetova, naša želja je biti čim bolj specializirani. Tako kot smo pri čevljih za smučarski tek, kjer žanjemo velike uspehe. Na modnem področju je bil Peko bolj usposobljen, v zadnjih letih pa je zaspal pri razvoju.«

Govorite o izdvojitvi modnega programa iz Alpine in prodaji Peku?

»Mi bi imeli dve podjetji. Prvo, ki bi vključevalo modni program, bi združili s Pekom, iz tega pa bi nastalo tretje podjetje, v katerega bi lahko vključili še kako čevljarsko podjetje. Uporabljali bi obe blagovnih znamki, vendar bi na področjih, kjer smo konkurenca, postali prijatelji.«

V Peku imajo čas le še do konca meseca. Je ideja realna?

»V enem mesecu ne moremo izpeljati povezave, se pa pogovarjamo in mislim, da bi projekt lahko izpeljali v letu ali dveh. Mene povezovanje zanima že vse od prihoda v Alpino. Glavni pogoj za povezavo je enakopravnost partnerjev. Peko je doma v Tržiču, Alpina v Žireh. Ljudje so povezani in navezani na podjetji, in to moramo spoštovati. V preteklosti ni bilo tako, zato je pri teh idejah še vedno prisoten tudi strah.«

Kaj bo z zaposlenimi, če pride do dogovora?

»Alpina je optimalno organizirana, niti v času krize nismo odpuščali. Nasprotno, v Žireh je očitno brezposelnost na ničli, trenutno iščemo skladiščnika in ga ne moremo dobiti. To pa je tudi eden do razlogov, da smo preselili proizvodnjo modne obutve v Bosno. V Žireh želimo imeti razvojno-logistični center in športno obutev, čeprav bomo letos reorganizirali proizvodnjo. Nekaj proizvodnje smo celo potegnili nazaj v Žiri oziroma športno obutev dokončujemo doma. Le ceneni umetni materiali in šivanje ostajajo na Kitajskem.«

Ali inovacije še vedno poganjajo Alpino?

»Še premalo. Pravkar predstavljamo nov čevelj za smučarski tek. Tudi to obutev poživljamo, saj tudi tek postaja užitek. Imamo tudi nov čevelj za neurejene proge, v Ameriki je to že zelo popularno, zato poleg ponujamo tudi smuči. Veliko stavimo na novo tržno nišo, ki je vse bolj popularna tudi zaradi gospodarske krize in zelenih zim. Kjer je sneg in želi imeti uporabnik nekaj od zimskih radosti, si lahko naše smučke in čevlje natakne za hišo in gre, kamorkoli hoče. Oprema je vsaj štirikrat cenejša kot za alpsko smučanje.«

V kolikšni meri zadnji dve zeleni zimi vplivata na poslovanje?

»V Sloveniji imamo res že dve zeleni zimi, a ta za nas na prihodkovni strani ni tako pomembna. V Skandinaviji smo imeli lani super sezono z veliko snega, letos žal šele od druge polovice januarja. Zato obeti za letošnjo sezono niso dobri. Ker je bila lanska sezona dobra, so bila tudi naročila za letošnjo dobra. Sedaj prodaja ne gre po načrtih, zato pričakujemo velik pritisk na količine in hkrati na cene.«

Kolikšni so deleži Alpine v svetovnem merilu?

»Pri tekaških čevljih obvladujemo približno 30 odstotkov, s Salomonom smo na prvem mestu. Pri smučarskih čevljih smo na treh odstotkih, veliko močnejši smo z otroškim programom. Slednje je zasluga inovacij, novega čevlja, ki nas pelje tudi na nove trge. Veseli nas, da je naš novi smučarski čevelj prisoten v velikih trgovinah v Nemčiji, Švici in Avstriji, ki pokrijejo devetdeset odstotkov vsega trga. Potrebovali smo dve leti, uspelo pa nam je s čevlji za smučarski tek v pisanih barvah, ki jim popularno pravimo papagajke. To je razlog, da se letos učinki zelene zime ne bodo prehudo odražali v bilancah. Po drugi strani bi bilo ob dobri zimi veliko bolje. Samo v Skandinaviji beležimo padec prodaje za petino.«

Ste lansko poslovno leto uspešno zaključili?

»Lani smo zelo dobro poslovali na športnem delu, tudi modni del smo po treh, štirih letih spravili v pozitivno smer. Vse bi bilo zelo dobro, če ne bi maloprodajna mreža že dve leti delala z izgubo. Ta nam je pojedla skoraj ves dobiček Alpine. Poslujemo pozitivno, v teh časih je to dober rezultat, žal pa ni denarja za 13. plače ali dividende.«

Ali letos pričakujete podobne rezultate?

»Pričakujemo enake rezultate, vendar smo pričakovali več. V letu 2012 še ne vidimo izboljšanj na domačem trgu, kupci pa zaradi krize in strašenja še vedno varčujejo.«

Znova smo na začetku: povezovanje s Pekom na modnem področju, predvsem zaradi maloprodaje, bi morali izpeljati že v četrtek?

»Pred petimi leti, ko sem prišel v Alpino. Danes se vsa industrija vrača v Evropo, razlog so delovna mesta. Če bi združili slovensko čevljarsko industrijo in bi sodelovala tudi država in bi znali navdušiti tudi zaposlene, bi dosegli velik uspeh in tudi dobiček.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 10:50

Vozil ukraden avtomobil

Hrušica – Gorenjski policisti za izravnalne ukrepe, ki izvajajo nekakšno mehko mejno kontrolo, so v petek zvečer na Hrušici ustavili in obravnavali državljana Cipra, ki je vozil ukraden osebni avto...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 24. avgust 2019 / 12:55

Pogrešanega našli na snežišču pod Kredarico

Kredarica – Na snežišču pod Kredarico je prejšnji teden tuji planinec našel moško truplo. Kasneje so ugotovili, da gre za pogrešanega Uroša Šunto iz Boštanja, zato je policija v ponedeljek njegovo...

GG Plus / sobota, 24. avgust 2019 / 12:52

Skrivnosti pod pepelom, I.

Pred 940 leti, leta 79, nad Pompeji neba ni bilo več. Le grozljiv, neprediren velikanski oblak vulkanskega pepela z morjem švistečih plovcev. Cvetoče mesto s pogledom na neapeljski zaliv, ki je ime...

Gorenjska / sobota, 24. avgust 2019 / 12:52

V prodaji subvencionirane dijaške vozovnice

Kranj – Železniški in avtobusni prevozniki so začeli v sredo prodajati subvencionirane enotne vozovnice Integriranega javnega potniškega prometa za dijake in študente za prihodnje šolsko oziroma št...

Kranj / sobota, 24. avgust 2019 / 12:51

Zapora ceste zaradi gradnje krožišča

Kranj – Zaradi del pri asfaltiranju bo od sobote, 31. avgusta, od 5. ure do nedelje, 1. septembra, do polnoči popolna zapora krožišča na Primskovem v Kranju. Vsi kraki krožnega križišča bodo zaprti...

GG Plus / sobota, 24. avgust 2019 / 12:49

V šoli se nagrajuje in kaznuje

Danes se o otrocih pogosto posplošeno govori, da imajo preveč pravic in premalo dolžnosti. Mogoče v družinah, v šoli zagotovo ne. Osnovna otrokova pravica in hkrati dolžnost je obiskovanje pouka in...