Kmalu bomo imeli novo vlado

Janez Janša sestavlja vlado, nasprotniki zakona o vladi podpisujejo peticije, krešejo se mnenja o družinskem zakoniku, nasprotniki trgovinskega sporazuma ACTA napovedujejo proteste.

Medtem ko Janez Janša sestavlja vlado (imena ministrov naj bi bila znana danes, glasovanje o njih pa predvidoma 10. februarja), pa javnost vznemirja prejšnji teden sprejeti zakon o vladi. Med dvanajstimi ministrstvi namreč ne bo samostojnega ministrstva za kulturo, združeno bo s šolskim in visokošolskim, zato so nasprotniki take ureditve (začenši s pisatelji in kulturniki) začeli podpisovati peticije. Državni svetnik Anton Peršak, tudi sam pisatelj, je predlagal veto na sprejeti zakon, o čemer je v sredo razpravljal državni svet, vendar veta naposled ni sprejel. Peticije so se pojavile tudi glede okoljskega ministrstva, to področje bo sedaj vključeno v kmetijsko ministrstvo. Vroča tema pa je tudi vključitev tožilstva v notranje namesto v pravosodno ministrstvo, čemur nasprotuje tudi del pravosodne stroke.

Nova vladna koalicija pa je razdvojila tudi članstvo stranke DeSUS. Predsednik dolenjskega pokrajinskega odbora je odstopil, nekateri iz stranke izstopajo, na odločitev o vstopu stranke v desnosredinsko koalicijo z Janezom Janšo so jezni tudi v gorenjskih, podravskih in severnoprimorskih občinskih odborih.

Družinski zakonik še kar razburja

V zvezi z družinskim zakonikom, za katerega se 11. februarja izteče rok za vložitev podpisov za referendum, se je pojavila nova pobuda. Družinska pobuda pod vodstvom Tomaža Meršeta je namreč predlaga kompromis, po katerem referenduma ne bi bilo treba in bi davkoplačevalcem prihranili štiri milijone evrov. S to pobudo se dopušča posvojitev partnerjevega otroka v istospolni zvezi, odpovedali pa bi se temu, da ima istospolna partnerska skupnost enake pravice s skupnostjo moškega in ženske. Ta predlog je Družinska pobuda ponudila v razpravo parlamentarnim strankam ter obema civilnima pobudama, a ni doživela podpore, tako da se referendumu po vsej verjetnosti ne bo mogoče izogniti.

Mnenja o »pravih« in »nepravih« družinah, ki jih je sprožil družinski zakonik, pa se še vedno krešejo. V uredništvo smo ta teden dobili mnenje Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, ki nam ga je posredovala njena članica, klinična psihologinja Polona Žgajnar iz Zdravstvenega doma Škofja Loka. Pravijo, da psihološke raziskave dosledno potrjujejo, da se otroci, ki odraščajo v družini s staršema istega spola, ne razlikujejo od onih, ki odraščajo z materjo in očetom, in sicer v psihološkem funkcioniranju, spoznavnih sposobnostih, učni uspešnosti, samopodobi, moralnosti, socialnih odnosih z vrstniki in odraslimi. Pri enih in drugih enako poteka razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti. Ključni za otrokov razvoj v družini so kakovost starševstva in vzgojni slog, kakovost odnosov in zadovoljstvo z odnosi, medsebojna navezanost, podpora, sodelovanje in harmonija med staršema, zaupanje, povezanost, toplina, varnost, skrb, podpora širše socialne mreže. »Vsi otroci morajo imeti zagotovljene pravice, ki jim omogočajo enako stopnjo varnosti, stalnosti in skrbi staršev,« so zapisali in opozorili na škodljivost stalnih izključevalnih stališč pobudnikov referenduma o družinskem zakoniku za družine, ki iz različnih razlogov niso sestavljene iz očeta in matere.

Nestrpno čakajo na socialne pomoči

Konec januarja se je iztekla veljavnost lanskim vinjetam in vozniki smo na svoja vetrobranska stekla morali nalepiti novo, svetlo zelene barve. Iztekel se je tudi rok prijave premoženja funkcionarjev protikorupcijski komisiji. Vse bolj se izteka tudi potrpežljivost ljudi, ki čakajo na socialnovarstvene pomoči po novi zakonodaji. Decembra so vlagali vloge na centrih za socialno delo, kjer so jih začeli obdelovati v novem informacijskem sistemu. V sistemu je prišlo do zastojev, ker je kompleksen in januarja še ni bil povsem stabilen. Kot je v opravičilo zastojem pri izdajanju odločb in izplačilom socialno varstvenih pravic ta teden v Škofji Loki dejal minister v odhodu Ivan Svetlik, je sistem zaradi kompleksnosti težko detajlno obvladovati in se nekatere slabosti pokažejo šele, ko deluje »na polno« in se vanj vključijo vsi centri za socialno delo. V njem bo hkrati delalo okoli štiristo zaposlenih v slovenskih centrih za socialno delo, za vsako vlogo je treba pridobiti več deset (za nekatere tudi več sto) informacij, ki se pretočijo skozi sistem, ta informacijski sistem pa služi več kot četrtini prebivalstva, ki sedaj in v bodo v prihodnje uveljavljali svoje pravice.

Protest zoper sporazum ACTA

Hudo kri pa je povzročil tudi prejšnji teden podpisan trgovinski sporazum o preprečevanju ponarejanja ACTA, ki naj bi ščitil intelektualno lastnino. V soboto je na zasedanju državnega zbora gorenjski poslanec Branko Grims zaradi sporazuma okrcal odhajajočo slovensko vlado, češ da ga je sprejela za hrbtom ljudi. Omenjeni sporazum ima nasprotnike po vsem svetu, češ da teži k oženju svobode in demokracije in cenzurira svetovni splet. Sporazum je v skladu s pooblastili slovenske vlade na Japonskem podpisala veleposlanica Helena Drnovšek Zorko, ki pa je pozneje izrazila tudi svoje osebno mnenje in se opravičila, ker naj bi bil to škodljiv dokument, ki posega v svobodo delovanja svetovnega spleta in tako omejuje prihodnost generacije naših otrok. Za jutri je v Ljubljani zoper sporazum ACTA napovedan protestni shod.