Pucka ni bilo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 14. januar 2012 / 06:00

Politično dogajanje je ta teden zaznamovalo dogajanje ob glasovanju o kandidatu za mandatarja nove slovenske vlade. Relativni zmagovalec parlamentarnih volitev Zoran Janković je v državnem zboru že drugič zapored doživel hladen tuš.

Prvega je ob ustanovni seji državnega zbora decembra lani, ko so stranke desne sredine (SLS, SDS, NSi), Virantova lista in Desus predlagale in z dovolj glasovi tudi izvolile svojega kandidata, Gregorja Viranta, za predsednika državnega zbora, s čimer so preprečili, da bi bila izvoljena kandidatka Jankovićeve stranke. Za slednjega je bil to poduk, s katerim se je kmalu sprijaznil in se začel s strankami dogovarjati o morebitni podpori. Potem ko ga je predsednik države Danilo Türk predlagal kot kandidata za mandatarja nove slovenske vlade, je začel pogovore o morebitni koaliciji. K pogovorom je sicer vabil vse, tudi SDS Janeza Janše, čeprav je pred volitvami dejal, da edino z njo ne bi sodeloval. SLS in NSi nista želeli v njegovo koalicijo, Janša se v »kafičih« z njim ni želel pogovarjati, tako da so kot morebitne partnerice Pozitivni listi ostale SD, Državljanska lista Gregorja Viranta in Desus. Na odločitev slednjih dveh je čakal vse do začetka tega tedna. Pretekli konec tedna so bili pogovori o koalicijski pogodbi še posebej intenzivni in četverica se je v številnih elementih že zelo zbližala ter osnutek koalicijske pogodbe tudi že parafirala. Hkrati je koalicijska pogodba začela nastajati tudi v »desnem zavezništvu«, ki se je konec tedna sestalo v gostilni v Lukovici. Prvak SDS Janez Janša do srečevanja v gostilni ni imel pomislekov. Predsedniku SLS Radovanu Žerjavu so na tem srečanju razbili steklo na avtomobilu, o čemer je dejal, da upa, da ne gre za politično motivirano dejanje.

Zmanjkali celo štirje glasovi

Janković je po koalicijskih pogajanjih dobil podporo SD in Desusa, Lista Virant pa ga je zavrnila. To mu je navrglo 44 glasov, potrebna bi bila še dva. Janković je zatrjeval, da ju ima. Toda čigava? Poslanca narodnosti sta izjavila, da onadva zagotovo ne bosta 45. in 46. glas. Tako bi na tajnem glasovanju glasovi lahko prišli le od posameznih poslancev strank, ki so javno Jankoviću odrekle podporo. Vse do srede je bilo slišati ugibanja, kateri bo »prestopil«, govorilo se je o kupčevanju z glasovi, Jankovića so videvali na kavi s poslanci iz »drugega tabora«, denimo z Ivanom Vogrinom iz Virantove stranke. Vogrina, ki je svojim upnikom veliko dolžan, je Virant pozval, naj poplača dolgove, v nasprotnem primeru naj odstopi kot poslanec.

Kdo je »Pucko«?

Slišati je bilo tudi druga ugibanja, kdo bo Jankovićev »Pucko«, ki bo prevesil parlamentarno večino v njegov prid. Ob tem smo se znova spomnili na Cirila Pucka, ki je leta 1996 pri potrjevanju Drnovškove vlade izstopil iz stranke SKD in prispeval 46. glas za LDS-ovo vlado. To je bil prvi tak primer v samostojni Sloveniji, pozneje je še prihajalo do prestopov, zato je takšno ravnanje ob tajnem glasovanju za mandatarja javnost pričakovala tudi sedaj. Toda »Pucka« tokrat ni bilo, kajti v strankah Jankovićevih nasprotnikov so se odločili, da sploh ne bodo prevzeli glasovalnih lističev. Glavnina poslancev strank z desnice sploh ni glasovala, svoje glasove so oddali le nekateri predsedniki. Radovan Žerjav (SLS) je dejal, da svojih glasov niso dali zaradi hudega pritiska medijev na njihove poslance, potem ko je bilo slišati, da sta zagotovljena 45. in 46. glas. S tem naj bi zagotovili transparentno in čisto glasovanje brez sence suma, da kdo glasuje drugače, kot so javno napovedali. To je poudarila tudi prva dama NSi Ljudmila Novak. Na drugi strani pa je bilo slišati očitke o strankarskem discipliniranju poslancev in nezaupanju do njih ter do njihove pravice, da se odločajo po svoji vesti. Zoran Janković, že drugič spet poraženec v državnem zboru, je to potezo ocenil kot politikantsko. Dejal je, da ni razočaran zaradi izida glasovanja, bolj zaradi tega, ker ima njegova stranka dober program, s katerim bi Slovenija lahko napredovala. Kaj bo storil sedaj, bo kandidat tudi v drugem krogu? Najprej bo prespal in se usedel s predstavniki svoje stranke, nato pa se odločil, kako naprej.

In kako naprej? Kot je o scenariju, ki se lahko zgodi, če Janković ne dobi dovolj glasov v parlamentu, razlagal pravni strokovnjak dr. Miro Cerar, sedaj sledi drugi krog izbire mandatarja. Predlaga ga lahko znova predsednik vlade, lahko pa tudi poslanske skupine ali skupina desetih poslancev, kar se mora zgoditi v prihodnjih dveh tednih. Če spodleti tudi to, smo že blizu novim predčasnim volitvam. Cerar še pravi, da se jim lahko izognejo z oblikovanjem manjšinske vlade, ki je izvoljena z navadno in ne absolutno večino, vendar pa takšna vlada na dolgi rok ne more delovati, saj bi težko izpeljala reforme in zahtevnejše projekte.