Francka Benedik / Foto: Tina Dokl

Šestkrat medla, potem je pa nedelja

S Francko Benedik, dialektologinjo, ki je svoj čas službovala v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, sva se srečali zaradi loške medle. Pravzaprav samo medle, kajti pridevnik loška je po njenem nepotreben in naj bi ga ne uporabljali. Tako je pomenek tekel o tej in drugih jedeh, značilnih za loško območje, ki jih sogovornica dobro pozna od svojega otroštva naprej, pa tudi o slikoviti loški govorici.

Da bi podkrepila svojo pripoved o medli, jo je za naš obisk želela tudi skuhati, a je potem videla, da ji je zmanjkalo »ušena«. Tisto, kar poznam kot proseno kašo, na Loškem namreč imenujejo »ušen«, to je surovina, ko pa je kuhano, je kaša, pravi Francka Benedik. »Ob medli sem zrasla. Jedli smo jo vsak dan za zajtrk. Moja mama, ki je bila doma iz Sore, je dejala: šestkrat medla, potem je pa nedelja,« se spomni svojega otroštva ob medli. Tudi danes jo še rada skuha. Njen recept pa je takle: »Ušen se je dalo kuhat in ko je bil na pol pokuhan, se je vanj zamešala moka, bela ali ajdova, približno v razmerju ena proti tri. Ko je bilo kuhano, se je zabelilo, bodisi z navadno zabelo, z ocvirki, smetano, maslom, tudi z masovnikom.«

Francka lista po turistični publikaciji, v kateri so naštete tudi za Gorenjsko značilne stare jedi, med njimi tudi medla. Kar nekaj pripomb ima napisanih, češ da se ne sklada povsem z resničnostjo, o čemer je tudi že obvestila prof. dr. Janeza Bogataja, ki je sodeloval pri izdaji brošure. Nam pa z veseljem pove, kakšni so pravi recepti za značilne loške jedi. Sok je bila jed, ki je nastala, ko se je v vodo zakuhala moka. Tudi mešta je močnata jed, podobna žgancem, le bolj »pacasta«: iz vode in moke, lahko tudi z malo krompirja. Močnik so bili svaljki, zakuhani na suhi »župi«. Znana je tudi mešanica. Osnova je kislo zelje (ali repa) z dodanim fižolom, krompirjem, ješprenjem, podobna primorski joti. Še nekatere druge jedi, značilne za škofjeloško območje, je mogoče primerjati z jedmi drugih pokrajin. Tudi mimo smojk ne moreva, drobnih repic, ki so se pri kuhi rahlo prismodile. S slednjimi je povezana tudi zbadljivka, ki so jo morali požirati Ločani, če so prišli v kak drug kraj: loška smojka jedla medla dober fšk. Vanjo so zbadljivci povezali kar tri jedi. Francka našteje še nekaj drugih: kašnato repo, »fškovo« čežano (jabolčna čežana s fižolom), godlo (s kašo ali ješprenjem), štruklje ... Štruklji so imenovali tisto potico, ki se je pekla v ravnem modelu, potica pa je bila iz okroglega.

Francka Benedik je poznavalka dialektov, v preteklosti je bila sodelavka Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, sodelovala je pri slovenskem lingvističnem atlasu. Zdaj je že nekaj časa v pokoju in iz domače hiše v Pungertu vsako jutro opazuje in fotografira sončne vzhode. Z dialekti se ukvarja še kot članica komisije (ocenjevalka besedil) pri festivalu viž v narečju, ki ga vsako leto prireja Radio Sora. Pravi, da narečnega besedila ni lahko napisati, pri tem je treba paziti, da se ne mešata narečje in zborni jezik. Namen narečnih viž naj bi bilo ohranjanje narečja pred pozabo, a Francka meni, da bi bil veliko boljši način, če bi starši doma z otroki govorili v domačem narečju, namesto da govorijo »po vrtčevsko in šolsko«. Škofjeloško narečje, iz katerega je tudi magistrirala, je sobesednici še posebej blizu in ga tudi govori. Loško govorico je treba predvsem slišati, da jo začutiš. Besede se nekoliko drugače izgovarjajo kot drugje, Francka nam postreže z nekaj primeri. Bezgovec se na loškem denimo izgovori bezguc. Že prej smo omenili fižol, ki je na Loškem fšk, fržolica (z naglasom na zadnjem zlogu) pa je izraz za vrsto drobnega fižola. Zanimivi so tudi nekateri narečni izrazi: žoki so bile polovične nogavice, ki so pokrivale prste in polovico stopala. S hruškucem (jed iz hrušk in moke) in jabčnkom (jabolčna čežana z zakuhano moko) se spet vrnemo na področje loške kulinarike. Khtati pomeni polivati gostejšo snov (otrokom so pri jedi zabičali: da se ne boš pokhtal, če je denimo jedel medlo), križnk je kos belega blaga, ki so ga uporabljali pri krstu otrok. Martinčk je petrolejka z ročajem, ki se je obesila na voz. Morajna je vrsta omare, obrezk je ogrizek, ki ostane od pojedenega jabolka. Pevcar je mlada jablana. Če je nekaj plovk, pomeni, da je neslano. Pobirušna je drobno sadje, ki ga je bilo treba pobirati. Če so smojke drobne repice, so posmojke neke vrste sani za prevoz lesa (ta se je zadaj vlekel po tleh). Škopa je na manjše kose narezana slama, ki se je mešala med krmo za živali, škopnk pa slama za kritje streh. Takih in podobnih izrazov bi se v Franckini zakladnici še našlo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 15. september 2011 / 07:00

Na Bledu splavili Ljubljanico

V petek so na Blejskem jezeru splavili ladjico, ki bo prevažala potnike po Ljubljanici.

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...