Kranjčani, vsakega nekaj

Odgovor na članek, objavljen v Gorenjskem glasu 27. decembra 2011

V vsestransko poučnem intervjuju z Milanom Sagadinom z Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) in Rafkom Urankarjem, vodjo arheoloških izkopavanj, smo lahko prebrali, da arheološka izkopavanja v mestnem jedru Kranja ne potekajo povsem gladko. Arheologom, ki se trudijo pred uničenjem zavarovati dragoceno dediščino, naj bi nasprotovala Krajevna skupnost Center, ki »postavlja nerazumne zahteve glede poteka del«, »se kot pijanec plota drži faznega načrta« in je idejno še vedno v času »diktature proletariata, kjer vsak misli, da se spozna na vse«. Ker ne želimo, da bi bralci izjave obeh arheologov sprejeli kot točen povzetek dejanskega stanja, smo dolžni opozoriti na nekaj dejstev:

 

1. Arheološka izkopavanja v sklopu obnove mestnih trgov in ulic so se začela na Trubarjevem trgu sredi jeseni 2010, ne da bi bil arheolog opremljen s šotorom za delo v slabem vremenu. Rezultat: v dveh mesecih od izkopa gradbene jame se dela praktično niso premaknila. Arheolog se je izgovarjal, da ga je novembra presenetil dež in decembra sneg (v Kranju?!) ter da v pogodbi ni navedeno, da mora na lastne stroške zagotoviti šotor. Ko smo videli »strokovnost« njegovega dela, smo od MO Kranj zahtevali, da nemudoma zagotovi ogrevan šotor in izdela natančen terminski plan, po katerem morajo potekati dela, kar je občina tudi storila. Od pripravljenega in potrjenega terminskega plana ne bomo odstopili in zahtevamo, da občina zagotovi njegovo dosledno spoštovanje z zaračunavanjem penalov za vsak dan zamude.

 

2. Skupaj z občinsko upravo smo predlagali, da se arheološka izkopavanja ne izvajajo na celotni površini trgov, temveč le tam, kjer se z izkopavanjem dejansko poseže v t. i. kulturno plast, torej na trasi komunalnih vodov. To bi bistveno pospešilo dela in razbremenilo mesto, a smo naleteli na gluha ušesa, češ da vibracijsko utrjevanje površine trgov in ulic lahko poškoduje morebitne arheološke ostanke v globini. Ko smo na sestanku pri županu 19. januarja 2011 g. Sagadina povprašali, kako globoko se mora nahajati kulturna plast, da je tresljaji ne morejo poškodovati, je odvrnil, da predpisanih standardov o tem sploh ni in da so šele naročili izdelavo raziskovalne naloge. Problem torej ni samo v tistih, ki naj bi mislili, da se spoznajo na vse, temveč tudi v tistih, ki bi se morali do potankosti spoznati na svoje strokovno področje, pa ne razpolagajo z osnovnimi podatki. Še huje, brez vnaprej izdelanih kriterijev odločajo o pravicah drugih, jim nalagajo težka bremena in od primera do primera spreminjajo svoja stališča. Sprašujemo se, kateri visokostrokovni kriteriji so ZVKD privedli do npr. izdaje soglasja za gradnjo steklenega kubusa ob gradu Khislstein, ki je uničil 500-letno veduto Kranja, ali za frčade na Gasilskem trgu, ki so popoln arhitekturni zmazek.

 

3. Čeprav komunalni vodi dejansko potekajo le pod manjšim delom ploščadi pri Prešernovem gledališču, so arheologi ploščad vseeno prekopali v celoti. Še četrtič v zadnjih petdesetih letih so »odkrili« isto pokopališče, kar je občino stalo nekaj dodatnih sto tisoč evrov. Poleg moralno-etične razsežnosti varstva kulturne dediščine, o kateri obširno razglabljata oba arheologa, imajo arheološka izkopavanja očitno tudi otipljive finančne posledice.

 

4. Arheolog načrtuje, da bo zdaj generalno prekopal celoten Glavni trg. Že vnaprej mu sporočamo, da je kakršnokoli podaljšanje rokov nesprejemljivo. Pogodba za izvedbo vseh arheoloških del je težka 1,2 milijona evrov in za to zajetno vsoto bo moral zagotoviti zadostno število delavcev na gradbišču in delo opraviti skladno s terminskim planom; izgovorov o delovni »pregoretosti« nimamo namena poslušati.

 

5. Tudi KS Center varuje kulturno dediščino, le da pojem kulturne dediščine razumemo širše od obeh arheologov. Kulturna dediščina niso zgolj mrtvi ostanki preteklosti, temveč tudi ljudje in dejavnosti, ki vsem težavam navkljub še naprej vztrajajo v mestnem jedru in se trudijo, da bi ga obdržali pri življenju. Obnova mestnih trgov in ulic je zanje izrazito moteč poseg, zato bo KS Center še naprej nasprotovala samovolji arheologov in gradbenikov, ki bi radi poljubno spreminjali potek del, razkopavali poljubno velike površine in se na njih poljubno dolgo igrali, medtem ko vse naokrog propadajo dejavnosti in se izseljujejo stanovalci. Izkušnje iz preteklosti so skrb vzbujajoče (npr. obnova Tavčarjeve in Tomšičeve ulice), zato si bomo prizadevali, da se napake to pot ne bodo ponovile.

 

dr. Aleksander Pavšlar,

predsednik Sveta KS Center