Ko pingvini zamenjajo purana (4)

Ob vsem božičnem in novoletnem vzdušju, ob tem, ko nismo doživeli ravno kakšne bele božične pravljice, sem se spomnila ameriškega zahvalnega dne, kjer vsi takoj pomislimo na Indijance in purane.

Torej, v četrtek je bil praznik, v petek znameniti 'črni petek' – dan velikih popustov, ko vidimo znane prizore nakupovalne mrzlice, najboljši prizor pa mi je potem ponudila sobota. Balboa Island, del Newport Beacha, okoli dvajset stopinj, močno novembrsko sonce, znamenita slaščica - zamrznjena banana s čokoladnim prelivom, simpatične majhne hišice ob morju – ena lepša od druge, ena verjetno tudi dražja od druge, meja med kičastim in okusnim včasih že rahlo zabrisana. Na eni vrtnih mizic nas je nasmejal leseni puran, ki je še edini spominjal na to, da je bil dva dni nazaj nacionalni praznik. Okoli vratu mu je visela tablica z napisom: govedina je dobra. Potem pa gruča ljudi, ki svojo obmorsko domovanje spreminjajo v deželo pingvinov. Namreč takoj, ko je zahvalni dan mimo, se Američani že pripravljajo na božič. Prižgeš radio, so že božični jingli; hiše že krasijo lučke, novoletne jelke, pingvini, Rudolfi … Nekateri gredo celo tako daleč, da dobesedno preoblečejo svoje domovanje v prizor iz kakega filma, le z zimsko-božičnim pridihom.

Slovenci smo stali, gledali, se čudili. Če smo v Silicijevi dolini navdušeno 'prigalamili' v recepcijo Facebookove stavbe, po srečnem naključju in ob smehu, češ glej ga, Mark Zuckerberg je šel mimo, potem ugotovili, da smo dejansko srečali njega; kasneje spoznali, da je Google kar eno tako malo mestece, z ulicami in vsem potrebnim, na znani Venice Beach pa sem utegnila le še izdaviti: »Kako pa naj jaz vem, da je tale z blondinko nemški fuzbaler Oliver Kahn, če me šport ne zanima?«; potem je prizor spreminjanja obmorske hiške 26. novembra v deželo pingvinov nekaj, kar si zapomniš bolj kot vse slavne skupaj …

(Se nadaljuje)